O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 147)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Pravica družbenika do vpogleda v knjige in spise družbe

Sonja Strle, 21.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 8/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede dopustnosti posredovanja podatkov o plačah in prejemkih delavcev v družbi družbeniku te družbe, ki podatke potrebuje za ocenitev vrednosti lastniškega deleža, ki ga želi prodati, vendar v družbi ni več zaposlen in z njo že več let nima stika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Obravnava žrtev posilstva v predkazenskem postopku

Patricij Maček, 21.2.2019

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 8/2019Na sedmi kriminalistični sredi, dogodku, ki ga organizira Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, je tokrat tekla beseda o obravnavi žrtev posilstva v predkazenskem postopku. Simpozij, na katerem so svoje poglede predstavili različni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z omenjenim kaznivim dejanjem, je potekal na FVV Univerze v Mariboru 30. januarja 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

IRSOP zahteva priključitev na javni vodovod brez uporabnega dovoljenja

Avtor ni naveden, 21.2.2019

Inšpekcije, Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2019Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) je izdal odločbo, s katero je inšpekcijskim zavezancem naložil izvedbo priklopa na javni vodovod, obenem pa je ugotovil, da omenjeni vodovod nima uporabnega dovoljenja, zaradi česar je investitorju (občini) izdal inšpekcijsko odločbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Pravica do sojenja v navzočnosti v prekrškovnem postopku

Avtor ni naveden, 21.2.2019

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2019Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 902/2014 z dne 5. 1. 2015 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Neizmerna lahkotnost športnega agentstva

Blaž Tomažin Bolcar, 21.2.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 8/2019Kaj vse je v Sloveniji potrebno, da lahko posameznik deluje kot športni agent? Nič, razen dejstva, da je polnoleten in poslovno sposoben. Nobena izmed nacionalnih panožnih zvez v Sloveniji namreč ne predpisuje pravil glede pridobitve licence oziroma naziva "agent" oziroma kakršnihkoli pravil, ki bi jih agentje morali spoštovati pri opravljanju svojega poklica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Predlog Zakona o katastru nepremičnin - predstavitev bistvenih zakonodajnih rešitev

Rabič Tanja, Štembal Apolonia, 21.2.2019

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster, Lastnina in druge stvarne pravice

Tanja Rabič, Apolonia Štembal, Pravna praksa, 8/2019Z namenom usklajenega in kakovostnega upravljanja prostora ter učinkovitega gospodarjenja z nepremičninami sta Geodetska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor v okviru operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 pripravila "Program projektov eProstor". Cilj programa je pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja nepremičnin, kar je mogoče doseči s povezljivimi, enostavno dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. V okvir izvajanja "Programa projektov eProstor" sodi tudi priprava predloga novega Zakona o katastru nepremičnin (v nadaljevanju predlog ZKN). Poglavitne rešitve in novosti, kot izhajajo iz delovnega gradiva predloga ZKN, bova predstavili v nadaljevanju tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse"

mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Reforma avtorske zakonodaje EU pred tretjim branjem

dr. Dušan Caf, 21.2.2019

Intelektualna lastnina

dr. Dušan Caf, Pravna praksa, 8/2019Pogajalci Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije so sredi februarja zaključili pogajanja in sprejeli začasni dogovor o osnutku predloga direktive, s katero EU spreminja pravni okvir o avtorskih pravicah in ga prilagaja digitalnemu okolju. V skladu z zakonodajnim postopkom morajo začasno dogovorjeno besedilo direktive najprej odobriti države članice v Svetu EU in organi Evropskega parlamenta. Po tej odobritvi bo besedilo predloženo obema institucijama v uradno sprejetje. Evropski parlament bo o predlogu direktive glasoval na plenarnem zasedanju marca ali aprila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ocena tržne vrednosti pravic na nepremičninah

David Borlinič Gačnik, 21.2.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 8/2019Najgospodarnejšo uporabo sredstva definirajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) kot "uporabo, ki maksimira potencial ocenjevanega sredstva, ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva". Pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah bo ocenjevalec vrednosti v okviru analize najgospodarnejše uporabe nepremičnine med drugim moral utemeljiti, katera uporaba nepremičnine je zakonito (pravno) dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Vpliv medijev na sodnikovo odločitev

dr. Luigi Varanelli, 27.2.2014

Pravoznanstvo, Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 8/2014Stvarnost se nam razodeva prek medijev. Vsak od nas ima sklenjen krog oseb (prijateljev, kolegov ali sorodnikov), ki nam neposredno nudijo stik s svetom, a je pretežni del našega v?denja v resnici posredovanega prek medijev. Naša zavest je zrcalo podatkov, ki jih vsakodnevno dobivamo in procesiramo. Pogosto se tega ne zavedamo, a človekovo v?denje in vedenje se oblikujeta v tesnem prepletanju medijskih informacij z našimi zavestnimi ali podzavestnimi vzgibi. Šele v zadnjih desetletjih se psihologi zavedajo, kako odločilen je vpliv medijev na človekove izbire. Mediji pretvarjajo posamezne informacije v socialno zavest in tako soprispevajo k oblikovanju miselnosti družbe. Posameznik, ki je del družbe, je potrošnik medijskih informacij. Vsaka informacija, ki jo dobi, preoblikuje njegovo zavest, mu daje določene usmeritve, spreminja ali, bolje rečeno, usmerja tok njegovih misli v vnaprej določene vzorce. Izbira med dvema ali več alternativami ni več plod svobodne človekove izbire, temveč izid kompleksne interakcije med posameznimi informacijami, ki nam jih posredujejo mediji in notranji človekovi tokovi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Znižanje pogodbene cene - z nasprotno tožbo ali z ugovorom?

dr. Aleš Galič, 27.2.2014

Obligacije

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 8/2014Obligacijsko pravo dolžniku pogosto daje pravico do znižanja pogodbene cene (blaga ali storitve). Najpogosteje pride to v praksi v poštev pri prodajni pogodbi kot jamčevalna sankcija zaradi stvarnih napak. Je pa takih primerov še precej več. Razmeroma neproblematično bi moralo biti, da mora zavezanec za plačilo, če je v položaju tožnika (torej če je že plačal, pa želi doseči vrnitev dela plačila), zahtevek za znižanje cene uveljavljati z oblikovalno tožbo oziroma mora, če želi dobiti del denarja nazaj, skupaj uveljavljati tako oblikovalni kot tudi dajatveni zahtevek. Bolj sporno pa je, kako je s tem v (praktično pogostejših) primerih, ko se zavezanec znajde v vlogi toženca. Ali mora, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje plačila, vložiti nasprotno (oblikovalno) tožbo ali zadošča ugovor?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Kazenski postopek - razlogi za izpodbijanje sodbe na podlagi priznanja - nadaljevano kaznivo dejanje

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014Sodba I Ips 60778/2011-213, 12. december 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 60778/2011) ZKP - 269., 285.a, 285.c, 372., 420. in 435. člen ter drugi odstavek 354. in 370. člena KZ-1 - 34., 53., 54. in 211. člen Obdolženec se s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi mat
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Pogoji za ugotavljanje identitete s strani policije

Irena Vovk, 27.2.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 8/2014Okoli polnoči je posameznika med hojo proti domu ustavila policija in od njega zahtevala osebni dokument, češ da je bilo v okolici več vlomov. Na vprašanje, ali lahko policija zahteva dokumente od osebe, ki ni ničesar osumljena, sta odgovorila pritrdilno. Eden od policistov si je nato zabeležil podatke iz osebnega dokumenta in posameznika povprašal, kam je namenjen, in mu nato vrnil osebni dokument. Ali je bilo tako ravnanje policistov pravilno in kje bodo shranjeni podatki, ki si jih je zabeležil policist?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Srbija, Kosovo in nedelujoča sodišča

Svit Senković, 27.2.2014

Varstvo človekovih pravic, Obligacije

Svit Senković, Pravna praksa, 8/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je z nedavno sodbo v zadevi Ali Azemi proti Srbiji dodalo novo poglavje v svojo bogato (in pogosto kontroverzno) zbirko sodb o ekstrateritorialni uporabi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodišče je zavrglo tožbo državljana Kosova zaradi nepristojnosti ratione personae. Argumentacija sprejete odločitve pa morda kaže tudi na to, da se je počasna normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo začela kazati tudi v pristopu ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Številna vprašanja ob skupnem okviru evropskega dednega prava

Mitja Pukšič, 27.2.2014

Dedovanje

Mitja Pukšič, Pravna praksa, 8/2014Evropska mreža centrov za izobraževanje v pravosodju (European Judicial Training Network - EJTN) je v okviru programa Civilno pravosodje (Civil Justice - CiLaw) organizirala dvodnevni seminar Čezmejno dedovanje. Seminar s štirimi predavatelji in približno petdesetimi udeleženci - sodniki iz vseh držav članic EU - je potekal 17. in 18. februarja 2014 na Sodniški akademiji v Recklinghausnu v Nemčiji in je bil namenjen uvodni predstavitvi bistvenih značilnosti Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (z delovnim naslovom Bruselj IV), nikakor pa ne podrobnejši analizi vse njene kompleksnosti in problemskih obravnav pri uporabi v posameznih državah članicah, kar bo glede na buren odziv strokovne javnosti zagotovo še predmet večjega števila nadaljnjih seminarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Tudi poslovanje sodstva je lahko umetnost

Nika Skvarča, 27.2.2014

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 8/2014Vsak dober arhitekt ve, da se dobra arhitektura začne razvijati v iskanju dialoga med starim in novim. Podoba novega objekta je tako odvisna od že začrtanih mej preteklosti, ki pa jih navadno odkrije le nekoliko bolj občutljiv in prilagodljiv arhitekt. Občutljivost, prilagodljivost in delovanje znotraj ozkih meja pa postajajo vse pomembnejše vrline tudi v sodstvu. Naj mi noben arhitekt ne zameri, če rečem, da je poslovanje sodstva v zadnjih letih postalo "prava umetnost". Zaradi spremenjenih okoliščin zadnjih let sodišča veliko časa namenjajo upravljanju, prenovi poslovnih procesov, reorganizaciji poslovanja, uvajanju novih praks, racionalizaciji stroškov itd. Zdi se, da je znotraj ozko začrtanih mej, ki so posledica predvsem zmanjševanja finančnih sredstev in kadrov, sodstvo v zadnjih letih obremenjeno predvsem s formo. Vsaj tak vtis je dobil obiskovalec, ko je ob otvoritvi novega sodnega leta 11. februarja v Veliki konferenčni dvorani Vrhovnega sodišča poslušal njegovega predsednika Branka Maslešo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Spoštovanje sodniške etike - aksiom ali zgolj neobvezujoče načelo?

Maja Ravbar Nusdorfer, 27.2.2014

Sodišča

Maja Ravbar-Nusdorfer, Pravna praksa, 8/2014Kot odvetnica sem se pri zastopanju stranke nedavno soočila s položajem, ko je zastopanje nasprotne stranke pred sodiščem prve stopnje prevzela oseba, ki sicer opravlja funkcijo sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Odgovornost države za spolne zlorabe v zasebnih šolah

Klavdija Štarkel, 27.2.2014

Varstvo človekovih pravic, Obligacije

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 8/2014Še kot devetletna učenka državne šole v Dunderrowu je Louise O'Keeffe šest mesecev trajajočo spolno zlorabo v letu 1973 potlačila. Da jo je učitelj med urami glasbe zlorabljal, se je zavedla šele leta 1995, ko je na podlagi ovadbe enega od nekdanjih učencev zoper učitelja stekel kazenski postopek in se je bila primorana soočiti z razlogi dolgoletnih duševnih težav. Učitelj je krivdo priznal in bil zaradi spolnega zlorabljanja 21 nekdanjih učencev iste šole v obdobju desetih let obsojen na kazen zapora. Pred domačim civilnim sodiščem je pritožnica tudi zoper Irsko vložila tožbo, s katero je zahtevala odškodnino za pretrpljene telesne in duševne bolečine. Ker ni bila uspešna, je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) med drugim zatrjevala kršitev 3. (prepoved mučenja) in 13. člena (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Irski sistem primarnega šolanja ji namreč v letu 1973 ni zagotovil ne učinkovitega varstva pred učiteljevimi spolnimi zlorabami niti učinkovitega pravnega sredstva za nadomestitev škode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Nekaj argumentov proti utilitaristični doktrini izločanja dokazov

Miha Šošić, 27.2.2014

Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 8/2014Glede na nedavne premike sodne prakse in dogmatike v smeri uporabe utilitaristične doktrine pri izločanju dokazov v kazenskem postopku želim predstaviti nekaj razlogov, zaradi katerih menim, da je vpeljevanje utilitaristične doktrine v zvezi z dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ob veljavni zakonski ureditvi sporno ter da uveljavitev utilitaristične doktrine tudi de lege ferenda ne bi bila zaželena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Prekrškovni organ z odvzeto potno listino ni ravnal skladno z določbami ZP-1

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Človekove pravice, Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014Pobudnik, imetnik potne listine Kraljevine Nizozemske, je Varuha seznanil, da sta mu bili zaradi zavarovanja izvršitve odločbe o prekršku začasno zaseženi potna listina in vozniško dovoljenje. Proti pobudniku je prekrškovni organ (Policijska postaja Ljubljana Center) sicer vodil postopek o prekršku, v katerem mu je bila izrečena globa. Ob tem je pobudnik poudaril, da globe ne more plačati, saj nima zaposlitve, potno listino pa nujno potrebuje tudi zato, da bi si lahko zagotovil delo in plačal izrečeno globo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Goljufija - zavarovalniška goljufija - poskus - pripravljalno dejanje

Avtor ni naveden, 1.3.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2012Kriterij za razmejitev med novo inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije je trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže tistemu, od katerega zahteva plačilo oziroma protipravno premoženjsko korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Potrebnost gradbenega in uporabnega dovoljenja pri etažiranju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.3.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8/2012Kupec stanovanja bo kredit zanj zavaroval s hipoteko. Posamezna enota večstanovanjske stavbe, ki jo kupuje, je vpisana v zemljiško knjigo, vendar stavba še ni etažirana. Banka, ki daje kredit, zahteva predložitev gradbenega in uporabnega dovoljenja stavbe, saj, kot pravi, če tega ni, se lahko kaj zaplete pri vpisu etažne lastnine. Večstanovanjska stavba je bila zgrajena konec 19. stoletja. • Se res lahko kaj zaplete in kako ravnati, če gradbenega in uporabnega dovoljenja zaradi več kot sto let stare stavbe preprosto ni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Podedljivost pokojnine - stranka v upravnem postopku

Avtor ni naveden, 1.3.2012

Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2012Tožena stranka po smrti zavarovanca postopka ni ustavila, temveč je o njegovi zahtevi izdala odločbo, jo vročila tožnici, obravnavala tožničino pritožbo in o njej odločila. Tako je tožnica pridobila lastnost stranke v upravnem postopku in je bila zato upravičena vložiti tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

O pomenu vknjižbe lastninske pravice

Hudej Jasna, Ščernjavič Iztok, 1.3.2012

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Jasna Hudej, Iztok Ščernjavič, Pravna praksa, 8/2012V prispevku Lastninska pravica kot zgolj relativna (inter partes) pravica, ki je bil objavljen v Pravni praksi, št. 6-7/2012, je avtor Franci Krivec komentiral najin prispevek z naslovom Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah (PP, št. 3/2012, priloga).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Nedopustnost citiranja iz konteksta iztrganih delov obrazložitve sodnih odločb v strokovnih člankih

Nada Mitrović, 1.3.2012

Civilni sodni postopki

Nada Mitrović, Pravna praksa, 8/2012Objavljen članek v PP, št. 6-7/2012, odvetnice Nevenke Šorli Sodno varstvo - loterija? (1) sem razumela kot kritiko dela oddelka in treh poimensko navedenih sodnic, ki so odločile v zadevi I Cpg 684/2009 z dne 1. junija 2010. Zlasti me je zaskrbela avtoričina ocena, da višji sodniki sodimo arbitrarno in samovoljno, kar naj bi kazala obrazložitev v zadevi I Cpg 684/2009, zato sem na obtožbe o konkretni zadevi dolžna odgovoriti. Pri odgovoru ne komentiram predlogov za izboljšanje stanja odločanja na drugi stopnji v pravdnem postopku, ampak sem se omejila na javno predstavljeni primer sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 684/2009 z dne 1. junija 2010.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 8

Leto objave

2019(9) 2014(11) 2012(11) 2011(14)
2010(5) 2008(11) 2005(10) 2003(9)
2002(7) 2000(7) 1999(4) 1998(8)
1997(9) 1995(11) 1994(2) 1993(10)
1992(3) 1991(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ DĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov