O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 22
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 536)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Slepa brezposelna oseba prejela obvestilo o prostem delovnem mestu voznika avtobusa

Avtor ni naveden, 6.12.2018

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2018Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je brezposelnim osebam pošiljal neustrezna obvestila o prostih delovnih mestih. V medijih so bili izpostavljeni primeri slepih posameznikov, ki so preko SMS-sporočila prejeli obvestilo o prostem delovnem mestu voznika avtobusa, o delovnem mestu na žagi, v mesnici in v Slovenski vojski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Nedopusten poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 6.12.2018

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2018Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec (Ur. l. RS, št. 82/15 in 59/17), kolikor kategorizira javno pot Migojnice-Reber (št. odseka 990911) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 925/12, k. o. Zabukovica, se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Napredovanje javnega uslužbenca

mag. Suzana Pisnik, 6.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 47/2018Javni uslužbenec je napredoval v višji naziv na delovnem mestu. • Ali se zaradi tega prekine napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ekonomske pravice potrošnikov in krediti v švicarskih frankih

Branka Sedmak, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Branka Sedmak, Pravna praksa, 47/2018Dne 20. novembra 2018 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je prva izmed mnogih zadev glede kreditov v švicarskih frankih (CHF), v kateri je sodišče zavrnilo revizijo tožnikov - kreditojemalcev kredita v CHF - in potrdilo odločitev, da obravnavani kreditni pogodbi nista nični. Sodba pa ni pomembna le zato, ker gre za prvo vsebinsko dokončno odločitev najvišjega sodišča v tovrstnih zadevah, temveč predvsem zato, ker se ukvarja z enim od pomembnejših vprašanj potrošniškega prava, in sicer išče ravnotežje med zaščito šibkejše pogodbene stranke (pojasnilno dolžnostjo ponudnika blaga ali storitev) in lastno skrbnostjo, odgovornostjo in avtonomijo potrošnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Načelo medsebojnega priznavanja blaga mora upoštevati slovenske pravilnike in zakonodajo

mag. Vinko Volčanjk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Vinko Volčanjk, Pravna praksa, 47/2018V Pravni praksi št. 41-42 z dne 25. oktobra 2018 je bil objavljen prispevek dr. Janje Hojnik, ki v okviru načela medsebojnega priznavanja blaga opisuje primer opomina Evropske komisije Sloveniji v zvezi z omejevanjem pri namestitvi in uporabi aktivnih strelovodov (Early Streamer Emission - ESE) na stavbah v Sloveniji. Prispevek enostransko obravnava omenjeno vprašanje in že prejudicira zaključke postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Neke druge vrste Susak

Tomaž Pavčnik, 6.12.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 47/2018Susak je nekoč veljal za primer otoka z nadpovprečno veliko umsko prizadetih ljudi. Tako naj bi bilo zaradi maloštevilnega prebivalstva, in še to se je izdatno odseljevalo. Pogoji za razcvet endogamije so bili tako otočanom položeni - če že ne v zibko, pa vsaj v zakonsko posteljo. Zožena spolna izbira pomeni osiromašen genetski material, ki ni zmožen premoščati napak v dednem sporočilu. Naj bo legenda resnična ali ne, na tem mestu ni pomembno. Tisto, kar je za uvodno ilustracijo ključno, je mehanizem delovanja zaprtega sistema (npr. otoka), ki ne premore za uspešen genetski razvoj potrebne kritične mase (genetske raznovrstnosti) prebivalstva. Pri tem mehanizmu gre za zakonitost, ki bi dolgoročno privedla do duševno in telesno degenerirane družbe. Samo predstavljajte si prizore, ki bi jih posnela kamera televizijske ekipe, ko bi pristala na več stoletij izoliranem otoku. In naslov v časniku: Slavko Bobovnik pristal med ljudožerci!
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Pravni napovednik

Patricij Maček, 6.12.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Novi dogovor za potrošnike

Jakob Cerovšek, 6.12.2018

TRGOVINA

Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 47/2018V četrtek, 8. novembra 2018, je v organizaciji Evropske komisije (Direktorat za pravosodje in potrošnike, DG JUST) ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) v hiši Evropske unije v Ljubljani potekal dogodek z naslovom Novi dogovor za potrošnike - Slovenska potrošniška politika in pričakovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Preudarno izboljšati kazenskopravno zakonodajo

Drago Šketa, 6.12.2018

Kazenski postopek

Drago Šketa, Pravna praksa, 47/2018Letošnje leto je za slovensko pravosodje posebno, saj ga zaznamuje tudi stota obletnica delovanja državnega tožilstva na Slovenskem. Zgodovinska dejstva so sicer lahko suhoparna, vendar jim zaradi tega nikakor ne smemo odreči pomembnosti. Današnja dobro delujoča in dinamična tožilska organizacija je namreč plod stoletnih prizadevanj, ko se je iz vrhovnega pravdništva oblikovalo tožilstvo današnjega časa, ki je kot del pravosodja samostojen sui generis državni organ. Razvojna vizija za prihodnost vključuje odprtost in transparentnost državnega tožilstva, kar se že kaže s pričetkom objavljanja statističnih podatkov na uradni spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS (VDT RS). Veliko sta k temu prispevala tudi modernizacija informacijskega sistema in razvoj analitične službe v iztekajočem se letu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Pogajanje o priznanju krivde (plea bargaining) po slovensko

Zvjezdan Radonjič, 6.12.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 47/2018Pogajanje o priznanju krivde (ang. plea bargaining, PB) je v adversarnih kazenskih postopkih resna, v teoriji in sodni praksi do potankosti definirana strategija reševanja kazenskopravnih sporov, saj se jih na ta način konča pretežna večina. Veliko je strokovnih navodil, kako pristopiti k temu postopku za institucije tako na strani države kot obrambe. Pogajalski del je po resnosti pristopa najmanj enakovreden kasnejši fazi obravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Balkanske države na poti v EU

Urša Ravnikar Šurk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2018Evropski poslanci so potrdili napredek Albanije, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije na poti pridruževanja EU, ob tem pa poudarili potrebo po nadaljevanju boja proti korupciji in večji neodvisnosti pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ločila pri nagovorih in pozdravih

dr. Nataša Hribar, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2018Minuli kotiček sem namenila vprašanju stilistike pozdravov, tokrat pa se bomo dotaknili še ene prav tako vroče teme: kako postavljati ločila pri nagovorih in pozdravih. Ko sem namreč pred tednom dni iskala odgovor na vprašanje, obravnavano v kotičku, sem naletela na precej dilem uporabnikov, povezanih ravno z dvomi, kako in katera ločila uporabiti ob nagovorih in zaključnih mislih in pozdravih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Nadurno delo v praksi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.12.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 47/2018V povezavi z nadurnim delom se v praksi postavlja veliko vprašanj. Pojavljajo se dileme, kot so: katera ura je nadura pri delu s krajšim delovnim časom in ali so te nadure vredne manj, kakšne ure so ure, ki jih delavec opravi med pripravljenostjo na delo, ali je delavec upravičen do plačila vseh nadur, ki jih opravi, tudi tistih, nad dovoljeno kvoto, in podobno. Nekatere rešitve je nakazala sodna praksa, druge pa vsakodnevna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Oglasi na Facebooku in pogodbena obdelava podatkov

Sonja Strle, 6.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o upravljanju Facebookove oglaševalske kampanje s strani marketinške agencije. Ta namreč kontaktne podatke (ime, telefonsko številko in elektronski naslov) pridobi samo za naknadno posredovanje podjetju in jih pri nadaljnjih kampanjah ne potrebuje. Ali mora zato na oglasu na Facebookovem jasno pisati, da kontaktne podatke pridobi marketinška agencija in jih kasneje posreduje podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Blasfemija v Strasbourgu: o pravnih okvirih dovoljene kritike religij

Špela Kunej, 6.12.2018

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 47/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je konec oktobra izdalo sodbo v zadevi E. S. proti Avstriji, s katero je odločilo, da Avstrija ni kršila tožničine (E. S.) svobode govora s tem, ko jo je kazensko obsodila za izjavo o Mohamedovi pedofiliji. Na desnem robu političnega spektra je sodba škandalozni hit, tudi nekateri slovenski mediji so že izjavili, da je svoboda govora mrtva in da je zmagalo šeriatsko pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Razpisi

Avtor ni naveden, 6.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2018 UL C 418 A 1. Evropski glavni tožilec - http://eur-lex.europa.eu , rok je 14. december. TED 2. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Reforma slovenske demokratične in pravne države

Patricij Maček, 6.12.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018"Deformirana demokratična država kadrovsko izkrivlja institucije pravne države," je med drugim kot uvod v okroglo mizo Reforma slovenske demokratične in pravne države zapisal njen moderator, profesor na FDŠ Nove univerze dr. Matej Avbelj. Na okrogli mizi, ki je potekala 27. novembra 2018 v ljubljanskem hotelu InterContinental, so sodelovali letošnji - po mnenju uporabnikov in obiskovalcev osrednjega pravno-informacijskega ter letos posodobljenega spletnega portala IUS-INFO - najvplivnejši slovenski pravniki, ki so: dr. Miro Cerar, DDr. Klemen Jaklič, Vlasta Nussdorfer, dr. Vasilka Sancin, dr. Miha Šepec, Lucija Šikovec Ušaj, dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak in dr. Verica Trstenjak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Vsebina PP št.47/2018

Avtor ni naveden, 6.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2018Vsebina PP št.47/2018
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 6.12.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2018 22. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank. 23. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Pravica do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule

mag. Aleš Kaluža, 6.12.2018

Delovna razmerja

mag. Aleš Kaluža, Pravna praksa, 47/2018Vprašanje pravice do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule je še vedno pereče. Vsebinsko nedorečena določba sedaj 41. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je omogočila široko polje razlagalne svobode, ki pa ga sodna praksa še ni ustrezno in dosledno napolnila. V nadaljevanju bom predstavil tri ključna področja - kdaj pridobi delavec pravico do nadomestila, v kakšni višini in kdaj pride do zlorabe pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Tudi slepa banka zrno najde

Črt Jakhel, 6.12.2018

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 47/2018Te dni se je na spletni strani Banke Slovenije znašla dobra novica: "Vzpostavitev vseevropske rešitve Evrosistema za izvrševanje takojšnjih plačil". Govori o tem, da so kot del sistema TARGET odslej v EU na voljo plačila, ki potekajo kadarkoli (ne glede na uro in dan), v le nekaj sekundah, tako znotraj držav kot med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Razkritje dokazov v pravdnem postopku

dr. Urška Kežmah, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Urška Kežmah, Pravna praksa, 47/2018Slovensko civilno procesno pravo je dobilo novo pomembno monografijo z naslovom Razkritje dokazov v pravdnem postopku, ki je rezultat doktorske disertacije Ivanke Demšar Potočnik. Monografija je izšla pri GV Založbi kot del zbirke Scientia Iustitia (2017, 277 strani, 48 evrov). Kot je zapisala avtorica, je področje razkritja dokazov v slovenski pravni teoriji slabo raziskano. V tujini gre seveda za dobro poznan institut, ki ima korenine v angleškem procesnem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Čarovništvo in čarovniški procesi na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.12.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 47/2018Čarovništvo, kot ga poznamo iz ohranjenih zapisov sodnih postopkov na Slovenskem, je imelo korenine v pojmovanju o nadnaravnih sposobnostih nekaterih ljudi, navadno žensk, kar na začetku ni bilo vedno povezano z zlom. Čarovnica je z uroki, uporabo zdravilnih zelišč in molitvami lahko pozdravila bolezen, odkrila, kam je tat skril ukraden denar, in vrnila ljubezen. Od druge polovice šestnajstega stoletja pa je postajala vedno bolj povezana s hudičem. Znala je napovedovati (slabo) prihodnost, povzročati škodo, priklicati prekletstvo, zastrupljati. Čarovniški procesi na naših tleh se niso veliko razlikovali od procesov drugod po Evropi, trajali pa so do konca prve polovice osemnajstega stoletja. Za zadnji čarovniški proces na Slovenskem je dolgo veljal proces proti Marini Češarek v Ribnici leta 1701, vendar naj bi po nekaterih poročilih zadnjo čarovnico pri nas sežgali šele leta 1752.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Evropa

Patricij Maček, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018 Ponedeljek, 19. 11. Sistem SIS. Države članice Evropske unije (EU) so sprejele predlog Evropske komisije (EK) za okrepitev schengenskega informacijskega sistema (sistem SIS). Okrepljeni sistem SIS naj bi omogočal uvedbo ukrepov glede oseb, za katere se zahteva prijetje
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 22 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 47

Leto objave

2018(35) 2017(35) 2016(35) 2015(37)
2014(40) 2013(39) 2012(44) 2011(44)
2010(41) 2009(42) 2008(44) 2007(38)
2006(41) 2005(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov