O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 22
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 536)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Vsebina PP št.47/2018

Avtor ni naveden, 6.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2018Vsebina PP št.47/2018
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Evropa

Patricij Maček, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018 Ponedeljek, 19. 11. Sistem SIS. Države članice Evropske unije (EU) so sprejele predlog Evropske komisije (EK) za okrepitev schengenskega informacijskega sistema (sistem SIS). Okrepljeni sistem SIS naj bi omogočal uvedbo ukrepov glede oseb, za katere se zahteva prijetje
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Od 19. novembra do 2. decembra

Patricij Maček, 6.12.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018 Ponedeljek, 19. 11. Evropski glavni tožilec. Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da je bil v Uradnem listu Evropske unije (EU) objavljen razpis za evropskega glavnega tožilca, ki ga bosta na podlagi izbirnega postopka imenovala Evropski parlament in Svet EU v medseb
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Opredelitev predmeta javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 6.12.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 47/2018Predmet javnega naročila je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Naročnik opredeli predmet naročila v tehničnih specifikacijah, v katerih določi zahtevane značilnosti (oziroma postopek ali način proizvodnje) tistega, po čemer povprašuje. Predmet naročila lahko običajno nekateri ponudniki ponudijo lažje kot drugi, vendar pa to še ne pomeni, da so tehnične specifikacije določene neutemeljeno. V luči tega je pomembna skladnost (opredelitve) predmeta naročila s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer bi se morala skladnost s temi načeli presojati strožje v primerih, ko naročnik močneje omejuje konkurenco. Poseben vidik ustreznosti določitve tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Nedopusten poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 6.12.2018

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2018Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec (Ur. l. RS, št. 82/15 in 59/17), kolikor kategorizira javno pot Migojnice-Reber (št. odseka 990911) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 925/12, k. o. Zabukovica, se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Kaj Evropa počne zame

Patricij Maček, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018Služba Evropskega parlamenta za raziskave je v sodelovanju s službama za komuniciranje in prevajanje pripravila nov spletni portal Kaj Evropa počne zame, na katerem so predstavljene koristi, ki jih je Evropska unija (EU) prinesla državljanom. Portal je novembra javnosti predstavil predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Poškodba parkiranega vozila zaradi odpiranja vrat drugega parkiranega vozila

Zoran Skubic, 6.12.2018

ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2018Parkiranje jeklenih konjičkov zlasti v kakih urbanih predelih starejšega letnika ne zahteva zgolj znanja, ampak je tovrstno početje že kar zahtevna obrt. Pri tem seveda ne gre le za iskanje prostih parkirnih mest, za katere pristojne mestne oblasti (še) niso določile urne ali večurne pristojbine. Že časovno bežen postanek avta na površinah, ki so bile prvotno namenjene kvečjemu konjski vpregi z največ kako ožjo vozovno kompozicijo, utegne lastniku prislužiti neželene praske in vdrtine, da hujših posledic srečanj z zahrbtno nizkimi količki ali z betonskimi cvetličnimi lonci niti ne omenjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

K večji učinkovitosti kazenskega postopka

Patricij Maček, 6.12.2018

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018"Ko govorimo o večji učinkovitosti kazenskega postopka, bi si drznil postaviti tezo, da si vsak od ključnih udeležencev učinkovitost kazenskega postopka predstavlja drugače," je bil prepričan moderator vsebinsko bogate konference K večji učinkovitosti kazenskega postopka odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak. Konferenca je potekala 21. novembra 2018 na PF Univerze v Ljubljani. Na njej so sodelovali pravniki iz različnih poklicev, organizirali pa sta jo Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) in Odvetniška akademija OZS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Davek na dediščino

dr. Nana Weber, 6.12.2018

Davki občanov in dohodnina

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 47/2018Soseda mi je v oporoki zapustila polovico zemljišča z vrtom v izmeri 320 m2. Finančna uprava RS me je povabila, da se v osmih dneh zglasim kot stranka v postopku odmere davka na dediščino. Priloženo je obvestilo, da je vrednost mojega deleža 2.020,90 evra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Reforma slovenske demokratične in pravne države

Patricij Maček, 6.12.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018"Deformirana demokratična država kadrovsko izkrivlja institucije pravne države," je med drugim kot uvod v okroglo mizo Reforma slovenske demokratične in pravne države zapisal njen moderator, profesor na FDŠ Nove univerze dr. Matej Avbelj. Na okrogli mizi, ki je potekala 27. novembra 2018 v ljubljanskem hotelu InterContinental, so sodelovali letošnji - po mnenju uporabnikov in obiskovalcev osrednjega pravno-informacijskega ter letos posodobljenega spletnega portala IUS-INFO - najvplivnejši slovenski pravniki, ki so: dr. Miro Cerar, DDr. Klemen Jaklič, Vlasta Nussdorfer, dr. Vasilka Sancin, dr. Miha Šepec, Lucija Šikovec Ušaj, dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak in dr. Verica Trstenjak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Pogajanje o priznanju krivde (plea bargaining) po slovensko

Zvjezdan Radonjič, 6.12.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 47/2018Pogajanje o priznanju krivde (ang. plea bargaining, PB) je v adversarnih kazenskih postopkih resna, v teoriji in sodni praksi do potankosti definirana strategija reševanja kazenskopravnih sporov, saj se jih na ta način konča pretežna večina. Veliko je strokovnih navodil, kako pristopiti k temu postopku za institucije tako na strani države kot obrambe. Pogajalski del je po resnosti pristopa najmanj enakovreden kasnejši fazi obravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ekonomske pravice potrošnikov in krediti v švicarskih frankih

Branka Sedmak, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Branka Sedmak, Pravna praksa, 47/2018Dne 20. novembra 2018 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je prva izmed mnogih zadev glede kreditov v švicarskih frankih (CHF), v kateri je sodišče zavrnilo revizijo tožnikov - kreditojemalcev kredita v CHF - in potrdilo odločitev, da obravnavani kreditni pogodbi nista nični. Sodba pa ni pomembna le zato, ker gre za prvo vsebinsko dokončno odločitev najvišjega sodišča v tovrstnih zadevah, temveč predvsem zato, ker se ukvarja z enim od pomembnejših vprašanj potrošniškega prava, in sicer išče ravnotežje med zaščito šibkejše pogodbene stranke (pojasnilno dolžnostjo ponudnika blaga ali storitev) in lastno skrbnostjo, odgovornostjo in avtonomijo potrošnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Oglasi na Facebooku in pogodbena obdelava podatkov

Sonja Strle, 6.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o upravljanju Facebookove oglaševalske kampanje s strani marketinške agencije. Ta namreč kontaktne podatke (ime, telefonsko številko in elektronski naslov) pridobi samo za naknadno posredovanje podjetju in jih pri nadaljnjih kampanjah ne potrebuje. Ali mora zato na oglasu na Facebookovem jasno pisati, da kontaktne podatke pridobi marketinška agencija in jih kasneje posreduje podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Balkanske države na poti v EU

Urša Ravnikar Šurk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2018Evropski poslanci so potrdili napredek Albanije, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije na poti pridruževanja EU, ob tem pa poudarili potrebo po nadaljevanju boja proti korupciji in večji neodvisnosti pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ločila pri nagovorih in pozdravih

dr. Nataša Hribar, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2018Minuli kotiček sem namenila vprašanju stilistike pozdravov, tokrat pa se bomo dotaknili še ene prav tako vroče teme: kako postavljati ločila pri nagovorih in pozdravih. Ko sem namreč pred tednom dni iskala odgovor na vprašanje, obravnavano v kotičku, sem naletela na precej dilem uporabnikov, povezanih ravno z dvomi, kako in katera ločila uporabiti ob nagovorih in zaključnih mislih in pozdravih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Nadurno delo v praksi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.12.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 47/2018V povezavi z nadurnim delom se v praksi postavlja veliko vprašanj. Pojavljajo se dileme, kot so: katera ura je nadura pri delu s krajšim delovnim časom in ali so te nadure vredne manj, kakšne ure so ure, ki jih delavec opravi med pripravljenostjo na delo, ali je delavec upravičen do plačila vseh nadur, ki jih opravi, tudi tistih, nad dovoljeno kvoto, in podobno. Nekatere rešitve je nakazala sodna praksa, druge pa vsakodnevna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Blasfemija v Strasbourgu: o pravnih okvirih dovoljene kritike religij

Špela Kunej, 6.12.2018

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 47/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je konec oktobra izdalo sodbo v zadevi E. S. proti Avstriji, s katero je odločilo, da Avstrija ni kršila tožničine (E. S.) svobode govora s tem, ko jo je kazensko obsodila za izjavo o Mohamedovi pedofiliji. Na desnem robu političnega spektra je sodba škandalozni hit, tudi nekateri slovenski mediji so že izjavili, da je svoboda govora mrtva in da je zmagalo šeriatsko pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Razpisi

Avtor ni naveden, 6.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2018 UL C 418 A 1. Evropski glavni tožilec - http://eur-lex.europa.eu , rok je 14. december. TED 2. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Napredovanje javnega uslužbenca

mag. Suzana Pisnik, 6.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 47/2018Javni uslužbenec je napredoval v višji naziv na delovnem mestu. • Ali se zaradi tega prekine napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Razkritje dokazov v pravdnem postopku

dr. Urška Kežmah, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Urška Kežmah, Pravna praksa, 47/2018Slovensko civilno procesno pravo je dobilo novo pomembno monografijo z naslovom Razkritje dokazov v pravdnem postopku, ki je rezultat doktorske disertacije Ivanke Demšar Potočnik. Monografija je izšla pri GV Založbi kot del zbirke Scientia Iustitia (2017, 277 strani, 48 evrov). Kot je zapisala avtorica, je področje razkritja dokazov v slovenski pravni teoriji slabo raziskano. V tujini gre seveda za dobro poznan institut, ki ima korenine v angleškem procesnem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

In vino veritas

Janez Kranjc, 6.12.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2018Rek, ki bi se slovensko glasil "V vinu je resnica", omenja Erazem Rotterdamski (Adagia, I, 7, 17). Gre za povzetek besed Plinija starejšega (Nat. hist. 14, 28, 141), ki pravi, da se vinu na splošno pripisuje resnicoljubnost. Plinij to omenja mimogrede, ko govori o različnih neumnostih, ki jih počenjajo ljudje v pijanem stanju. Celotno 28. poglavje 14. knjige svojega dela o naravoslovju, ki je bolj ali manj namenjena trti in vinu, namreč posveča problemu pretiranega uživanja alkohola in prepričanju nekaterih, da je moško in pogumno, če ga nekdo "veliko nese".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Čarovništvo in čarovniški procesi na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.12.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 47/2018Čarovništvo, kot ga poznamo iz ohranjenih zapisov sodnih postopkov na Slovenskem, je imelo korenine v pojmovanju o nadnaravnih sposobnostih nekaterih ljudi, navadno žensk, kar na začetku ni bilo vedno povezano z zlom. Čarovnica je z uroki, uporabo zdravilnih zelišč in molitvami lahko pozdravila bolezen, odkrila, kam je tat skril ukraden denar, in vrnila ljubezen. Od druge polovice šestnajstega stoletja pa je postajala vedno bolj povezana s hudičem. Znala je napovedovati (slabo) prihodnost, povzročati škodo, priklicati prekletstvo, zastrupljati. Čarovniški procesi na naših tleh se niso veliko razlikovali od procesov drugod po Evropi, trajali pa so do konca prve polovice osemnajstega stoletja. Za zadnji čarovniški proces na Slovenskem je dolgo veljal proces proti Marini Češarek v Ribnici leta 1701, vendar naj bi po nekaterih poročilih zadnjo čarovnico pri nas sežgali šele leta 1752.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Neke druge vrste Susak

Tomaž Pavčnik, 6.12.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 47/2018Susak je nekoč veljal za primer otoka z nadpovprečno veliko umsko prizadetih ljudi. Tako naj bi bilo zaradi maloštevilnega prebivalstva, in še to se je izdatno odseljevalo. Pogoji za razcvet endogamije so bili tako otočanom položeni - če že ne v zibko, pa vsaj v zakonsko posteljo. Zožena spolna izbira pomeni osiromašen genetski material, ki ni zmožen premoščati napak v dednem sporočilu. Naj bo legenda resnična ali ne, na tem mestu ni pomembno. Tisto, kar je za uvodno ilustracijo ključno, je mehanizem delovanja zaprtega sistema (npr. otoka), ki ne premore za uspešen genetski razvoj potrebne kritične mase (genetske raznovrstnosti) prebivalstva. Pri tem mehanizmu gre za zakonitost, ki bi dolgoročno privedla do duševno in telesno degenerirane družbe. Samo predstavljajte si prizore, ki bi jih posnela kamera televizijske ekipe, ko bi pristala na več stoletij izoliranem otoku. In naslov v časniku: Slavko Bobovnik pristal med ljudožerci!
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Pravni napovednik

Patricij Maček, 6.12.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018Pravni napovednik
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 22 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 47

Leto objave

2018(35) 2017(35) 2016(35) 2015(37)
2014(40) 2013(39) 2012(44) 2011(44)
2010(41) 2009(42) 2008(44) 2007(38)
2006(41) 2005(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov