O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Obveznost izvoza dodatkov za invalidnost v okviru koordinacije sistemov socialne varnosti

Alenka Antloga, 21.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 03-04/2016Sodišče EU je odločilo, da dodatki za ublažitev socialnih posledic hude invalidnosti, kot so v Slovaški republiki dodatek za oskrbo, osebno pomoč in za kritje večjih stroškov, nimajo značilnosti dajatve za bolezen po točki a prvega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in jih zato ni treba izvažati tistim upravičencem, ki v Slovaški republiki nimajo stalnega prebivališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Poseg v osebnost zaradi posesti golih fotografij

dr. Klemen Pohar, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 03-04/2016Zaradi porasta novih načinov izkazovanja naklonjenosti ima lahko danes razveza nove razsežnosti. Tak je bil primer v predstavljeni zadevi, v kateri je toženec na svojih elektronskih medijih hranil gole fotografije in videoposnetke tožnice, slednja pa je ob dejstvu, da se je njuna zveza končala, zahtevala njihov izbris. Nekatere posnetke je v času razmerja s tožnico posnel toženec (sicer fotograf) s privolitvijo tožnice, nekatere pa je posnela tožnica sama in mu jih posredovala. Prvostopenjsko sodišče je tožencu prepovedalo posredovanje spornih posnetkov tretjim osebam in njihovo javno objavo, hkrati pa mu je naložilo tudi njihov izbris. Predmet revizije je bila obveznost izbrisa posnetkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016 Ur. l. RS, št. 107/15 1. Predsednik Okrajnega sodišča v Žalcu - Sodni svet RS; rok je 30. januar. Ur. l. RS, št. 1/16 2. Direktor - Varstveno delovni center Postojna; rok je 25. januar. 3. Notarski pomočnik pri notarki Evi Simoni Tomšič iz
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Solastnina: načini pridobitve in razpolaganje

Nadija Šuler, 21.1.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Nadija Šuler, Pravna praksa, 03-04/2016Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari. Pri solastnini ni razdeljena stvar, temveč lastninska pravica. Solastnik pri uporabi, upravljanju in v nekaterih primerih tudi pri razpolaganju nujno vstopa v korelacijo s preostalimi solastniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Izrastki, pege, brazde

dr. Matjaž Ambrož, 21.1.2016

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 03-04/2016Na nemški televiziji že več let z zanimanjem spremljam oddajo, ki razkriva razočaranja turistov: aranžma, ki so ga bili vplačali, jim ni nudil tistega, kar so obetale fotografije v katalogu. Zakonski par, ki je odpotoval na Mallorco, s pretresljivimi opisi izpoveduje, kako zanikrna je bila hotelska soba, kako zamazani so bili prti v obedovalnici in kakšne sitnosti je povzročalo gradbišče tik ob hotelu, ki ga v promocijskih gradivih nihče ni omenjal. Oddaja s svojimi prispevki spet in spet potrjuje znano zakonitost: slike stvari so pogosto lepše od stvari samih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Kibernetska kriminaliteta - za začetnike in poznavalce

Hinko Jenull, 21.1.2016

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 03-04/2016IUS SOFTWARE (GV Zložba) in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani sta izdala prvo celovito monografijo o kibernetski kriminaliteti (Ljubljana 2015), ki jo je z izurjeno roko poznavalca kazenskopravne in kriminološke znanosti, računalniške stroke in njene praktične uporabe napisal dr. Aleš Završnik. Kibernetska kriminaliteta (Ljubljana 2015, 157 strani), ki vključuje spremne besede, študije primerov in grafične ponazoritve, obsežen pregled uporabljene literature in pravnih virov, stvarno in imensko kazalo ter povzetek, je v vseh pogledih pripravljena, kot se za zahtevno problematiko pričakuje in spodobi. To velja tudi za posrečeno naslovnico - v digitalni pisavi ponazorjene sledi prstnega odtisa kot izhodišča forenzičnega preiskovanja in dokazovanja - ki jo je oblikoval Žiga Artnak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zavrnitev v. sprejem ponudbe nove, neustrezne pogodbe o zaposlitvi

Maša Mihelj, 21.1.2016

Delovna razmerja

Maša Mihelj, Pravna praksa, 03-04/2016Delodajalec delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom za nedoločen čas, zaradi prenehanja potreb po opravljanju dela (poslovni razlog) na podlagi 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) odpove pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove, neustrezne zaposlitve. Ponudi mu zaposlitev za nedoločen čas, vendar s krajšim delovnim časom od polnega. Delavec ponudbo nove, neustrezne pogodbe o zaposlitvi sprejme. Ker delavec ostane v delovnem razmerju za polovični delovni čas, po 8. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) ne šteje za brezposelno osebo. Posledično to pomeni, da ni upravičen do pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (niti do sorazmernega dela denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in niti do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Konec zasebnosti na delovnem mestu?

Tina Kraigher Mišič, 21.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Tina Kraigher-Mišič, Pravna praksa, 03-04/2016Nedavna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Bărbulescu proti Romuniji na prvi pogled delodajalcem revolucionarno odpira vrata do popolnega nadzora nad delavci in daje vtis, da je zasebnosti na delovnem mestu konec. Ob površnem branju sodbe pridemo do zaključka, da delodajalec lahko nadzira delavce pri uporabi delovne opreme (računalnik, telefon, internet) v delovnem času, če le ima v notranjih aktih zapisano, da opreme ne smejo uporabljati za zasebne namene. Vendar ta sodba za slovenske delodajalce in delavce pravzaprav ničesar ne spreminja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Pravni položaj fetusa in sodna praksa ESČP

Luka Vlačić, 21.1.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 03-04/2016V Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) ni določb, ki bi izrecno urejale pravni položaj fetusa, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa glede tega ne ponuja jasnih odgovorov. Kljub temu je na podlagi analize EKČP in sodne prakse ESČP mogoče ugotoviti, da iz EKČP izhaja pozitivna obveznost držav, da na področjih, na katerih so si med seboj v nasprotju interesi fetusa, nosečnice, (bodočega) očeta in družbe ter morebitni drugi interesi, zagotovijo pravično ravnotežje med vsemi relevantnimi interesi, kot tudi njihovo učinkovito zaščito. Pojavlja se vprašanje, ali sta tako pravično ravnotežje in učinkovita zaščita zagotovljena tudi v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Koraki in razprave ob pripravi zakona EU o upravnem postopku

dr. Polonca Kovač, 21.1.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 03-04/2016Upravne postopke šteje večina držav sveta za ključno tematiko v upravnih razmerjih med oblastjo ter nosilci pravic in obveznosti. Zato ni presenetljivo, da koraka po poti sprejema "evropskega ZUP" tudi Evropska unija, kot sem že predstavila v Pravni praksi jeseni 2014. Postopek priprave zakona EU o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP EU) se je začel že leta 2009, ključna mejnika pa sta zlasti dva. Prvi je januarja 2013 sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s priporočili Komisiji in drugi vzorčni osnutek ZUP EU, izdan septembra 2014 prek ReNEUAL-a, raziskovalne mreže za evropsko upravno pravo. Poglejmo si na kratko izhodišča, aktualne razprave in predvidene nadaljnje korake pri sprejemu ZUP EU ter vplive na nacionalno upravno procesno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Slovenski pravni slog

Hinko Jenull, 21.1.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 03-04/2016Veliki mislec razsvetljenske dobe Georges-Louis Leclerc de Buffon je davnega leta 1753 v Francoski akademiji izrekel znamenito misel Le style, c'est l'homme. Če sledimo temu merilu in se vprašamo, kaj nam uvodni prepis iz obrazložitve sodne odločbe pove o stroki, ki stoji za tako razlago, nas odgovor ne bo navdušil. Ubeseditev je resda videti intelektualistično suverena, znanstveno učena, juridični pojmi brez zatikanja drsijo čez zahtevne pravne kategorije, misel zveni prepričljivo in kategorično. Vsebinsko pa je zapletena, težko razumljiva, nejasna, že kar enigmatična. O pravosodju, zaznamovanem s takim slogom, si javnost ne more misliti drugače, kot misli: da je vzvišeno, odtujeno, zgubljeno, daleč od stvarnosti, da se namesto z resničnimi vprašanji ukvarja z abstraktnimi pravnimi formulami, ki zaradi svoje nerazumljivosti lahko utemeljijo tudi najbolj neživljenjske odločitve, celo zmotne, hudobne, krivične ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Ugled univerze nad svobodo izražanja?

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 21.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 03-04/2016Pravica do svobode izražanja, kot jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), se šteje za nujni element razvoja človekovih pravic in demokratične družbe. Pri tem svoboda izražanja ni omejena le na tiste informacije in ideje, ki so sprejete z odobravanjem, temveč, kot je bilo na straneh te revije že večkrat poudarjeno, so dopustne tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Pri njihovi presoji Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) poudarja, da smejo osebe, ki sodelujejo v javni razpravi glede zadev javnega pomena, tudi nekoliko pretiravati, provocirati ali celo uporabljati pretirane izraze, če ne presežejo meje dopustne kritike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Vsebina PP št. 03-04/2016

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/20163 UVODNIK Mojca Prelesnik Zaposleni v Sloveniji tudi po nedavni sodbi ESČP nimajo nič manj pravic do zasebnosti na delovnem mestu 6-7 PRAVO IN ETIKA dr. Marko Pavliha Prelisičenje zakona zaradi dodatka za stalno pripravljenost 8-11 ZDRAVSTVO dr. B
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Pravni napovednik

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Samodejna izmenjava informacij med državami članicami o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in cenovnih sporazumih

Edita Turičnik, 21.1.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Edita Turičnik, Pravna praksa, 03-04/2016Ministri držav članic EU, pristojni za gospodarske in finančne zadeve, so že 6. oktobra 2015 na zasedanju Sveta ministrov v Luksemburgu soglasno sprejeli politični dogovor o samodejni izmenjavi informacij med državami članicami EU o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom. Evropska komisija je pozitivno pozdravila ta dogovor, ki je bil sprejet le sedem mesecev po prvi predstavitvi ambicioznega predloga Komisije o tej temi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 21.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016Sodbe Sodišča 14. januar
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Kazenskopravne posledice uveljavljanja lažnih zahtevkov v pravdnem postopku

Miha Šošić, 21.1.2016

Civilni sodni postopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 03-04/2016Stranke, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci morajo v pravdnem postopku govoriti resnico in pošteno uporabljati svoje procesne pravice. Uveljavljaje lažnih zahtevkov v pravdnem postopku, naj bo to v obliki tožbe, nasprotne tožbe, pobotnega ugovora ali drugega procesnega dejanja, ima lahko nekatere kazenskopravne posledice, ki jih bom predstavil v nadaljevanju. Pri tem bom opisal tudi posebno obliko izvršitve kaznivega dejanja goljufije, t. i. procesno goljufijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zasebna ustanova, trust, fiduciarni posli in njihov vpliv na dedovanje

dr. Luigi Varanelli, 21.1.2016

Kultura in umetnost

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 03-04/2016Ob koncu preteklega leta je izšla monografija prof. dr. Viktorje Žnidaršič Skubic Zasebna ustanova, trust, fiduciarni pravni posli in njihov vpliv na dedovanje (založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 116 strani). V njej so v slovenskem pravnem prostoru prvič obravnavane teme, ki jih je naša pravna doktrina do zdaj (neupravičeno) postavljala na stranski tir. Študentom, odvetnikom in drugim, ki se poklicno ukvarjajo s pravom, dr. Žnidaršičeva razodeva že znani svet zasebnih ustanov ter tudi manj znani in večplastni svet fiduciarnih poslov v vseh mnogoterih oblikah. Poseben poudarek pa daje vplivom, ki jih imajo ti instituti na dedovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank - ZUKSB-A (Ur. l. RS, št. 104/15) - veljati začne 27. januarja. 2. Zakon o nematerializiranih vrednostnih
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Enakost med spoloma

Irena Vovk, 21.1.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma vzpostavilo spletno mesto, ki ga sestavljajo štirje glavni vsebinski sklopi, in sicer O projektu, Podporniki, O dejstvih in Muzej stereotipov. Namen projekta in kampanje, ki se financira iz Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, je spodbuditi ozaveščenost in krepitev znanja o enakosti spolov, še zlasti na področju uravnotežene zastopanosti in udeležbe žensk in moških na položajih odločanja v gospodarstvu in politiki ter na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Ohranjanje osnovnega kapitala

dr. Luigi Varanelli, 21.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 03-04/2016Družbenik vloži 7.500 evrov osnovnega kapitala in si kot lastnik takoj sposodi vseh 7.500 evrov. Nato vloži 7.500 evrov osnovnega kapitala, v dveh letih pa pridela 100.000 evrov dobička in si nato kot lastnik izposodi 100.000 evrov (namesto da bi si izplačal dobiček oziroma ker ocenjuje, da bo dobiček potreboval v podjetju). V nadaljevanju vloži še 100.000 evrov osnovnega kapitala in si kot lastnik takoj sposodi 92.500 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Dodatno povračilo stroškov za prehrano

Miha Šercer, 21.1.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 03-04/2016Smo zavezanci Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 21.1.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016 The Foundations of EU Data Protection Law Orla Lynskey (Oxford University Press, 1. izdaja, 2016, 264 strani) Skoraj dve desetletji po prvem pravnem okviru varstva osebnih podatkov v EU ključna vprašanja o naravi in obsegu t
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Energijske nalepke prestale prvi sodni preizkus v Luksemburgu

Zoran Skubic, 21.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 03-04/2016Zanesljivost in verodostojnost preizkusov energetske učinkovitosti raznovrstnih naprav je že dalj časa ena osrednjih tem tako prava varovanja okolja kot tudi pravil varstva potrošnikov. V strogo žarišče pa ju je potisnil prav nedavni izbruh afere "Volkswagen", ko je šlo za sistematično prirejanje rezultatov testov izpušnih plinov pri dizelskih motorjih. Pravo EU pa je že pred tem nudilo rešitve, ki naj bi potrošnikom omogočale transparentno izbiro na podlagi objektivnih meril. Tako je v Direktivi 2010/30/EU o označevanju z energijskimi nalepkami določen okvir za uskladitev nacionalnih ukrepov v zvezi z informiranjem končnega uporabnika - zlasti z nalepkami in podatki o izdelku - predvsem glede energetske učinkovitosti izdelkov, pri čemer pa ta direktiva velja za izdelke, ki med uporabo znatno neposredno ali posredno vplivajo na porabo energije. Med slednje spadajo seveda tudi - sesalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zakonska ureditev izvajanja mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja

dr. Anida Sarajlić, 21.1.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 03-04/2016Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, je pripravilo osnutek Zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, ki daje pravno podlago za delovanje mednarodnih vrtcev in mednarodnih šol v Sloveniji. Tako bo status teh vrtcev in šol urejen v posebnem zakonu, saj za izvajanje teh programov ne veljajo danes veljavni predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Zelo pomembna pridobitev tega zakona je pravica staršev, da lahko svojega otroka vpišejo v mednarodno šolo, ne da bi kršili nacionalno zakonodajo s področja osnovnošolskega izobraževanja. S tem se bodo zmanjšali tudi fiktivni vpisi izobraževanja na domu in nepotrebna (pre)obremenjenost otrok zaradi preverjanja znanja v slovenskih šolah, v katere so učenci v skladu z veljavnimi določbami zakona, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, vpisani. Za Slovenijo je predlagani zakon glede na (ne)upravičeno nezaupljivost do tujih vzgojno-izobraževalnih sistemov velik korak naprej. Je rezultat dolgoletnega prizadevanja vseh relevantnih subjektov, da se tako področje ustrezno pravno uredi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 03-04

Leto objave

2016(45)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BCĆČDĐEFG H IJ K LM N OP QRS Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov