O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 36
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 887)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Vsebina PP št.5/2018

Avtor ni naveden, 1.2.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/20183 UVODNIK dr. Marko Novak Zapravljena ustavna priložnost 6-8 KONCESIJE dr. Mirko Pečarič Koncesije za raziskave in razvoj ter socialne storitve niso klasične koncesije storitev 8-9 MEDNARODNO PRAVO Andreja Friškovec Kaznivo dejanje agresije
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

ESČP lani izdalo 12 sodb v zvezi s Slovenijo

Toni Tovornik, 1.2.2018

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 5/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pretekli teden predstavilo poročilo za leto 2017, v katerem so zaznali 19-odstotno povečanje primerov in rekordno število izrekov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

70 let profesorja in sodnika dr. Marka Ilešiča

Patricij Maček, 1.2.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2018"Na fakulteti smo veseli in ponosni, da si bil naš učitelj, naš sodelavec," je o slavljencu, profesorju in sodniku na Sodišču Evropske unije (EU) dr. Marku Ilešiču na predstavitvi zbornika Izzivi prava v življenjski resničnosti: Liber amicorum Marko Ilešič povedal dekan na PF Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart. Predstavitev, ki je potekala 20. decembra na PF Univerze v Ljubljani in jo je vodil Igor E. Bergant, so organizirali PF Univerze v Ljubljani, Društvo za pomorsko pravo, Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zapravljena ustavna priložnost

dr. Marko Novak, 1.2.2018

Sodišča

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 5/2018V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

SI-CERT

Patricij Maček, 1.2.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2018SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team) je, kot lahko preberemo na njegovi spletni strani, nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij. Ukvarja se z usklajevanjem razreševanja incidentov, tehničnim svetovanjem ob vdorih, računalniških okužbah in drugih zlorabah ter z izdajanjem opozoril za upravitelje omrežij in širšo javnost o trenutnih grožnjah na elektronskih omrežjih. Od leta 2010 je tudi vladni center za odzivanje na omrežne incidente.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Notifikacija Avstrijske državne pogodbe

Patricij Maček, 1.2.2018

Republika Avstrija

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2018Mnenja o tem, ali bi morala Slovenija kot naslednica Jugoslavije notificirati Avstrijsko državno pogodbo (ADP), so deljena. Odločen zagovornik notifikacije je ustavni pravnik dr. Ivan Kristan, ki je svoja stališča kot osrednji govorec predstavil na razpravi Notifikacija ADP, ki jo je 15. januarja na PF Univerze v Ljubljani organizirala njena srebrna katedra. Dogodek je povezoval upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani in nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo

dr. Vid Jakulin, 1.2.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 1.2.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2018 23. januar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, - predlog zakona o dopolnitvah Energetskega zakona. 25. januar - predlog zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa v medicinske namene, - predlog zakona o spremembi Zakona o
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Veriženje pogodb za določen čas in rok za izplačilo odpravnine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 1.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 5/2018V podjetju imamo dva primera v povezavi s pogodbami za določen čas in izplačilom odpravnine. V prvem primeru je bila delavka zaposlena na podlagi pogodbe za določen čas zaradi povečanega obsega dela v trajanju tri mesece, nato štiri mesece zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke in nato ponovno tri mesece zaradi povečanega obsega dela. V drugem primeru imamo delavko, ki se ji bo iztekla že tretja pogodba, sklenjena za določen čas - pri vseh je bil razlog povečan obseg dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Nadzor nad delovanjem invalidskih podjetij

Matej Vošner, 1.2.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 5/2018Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval več pobud, ki se nanašajo na nepravilnosti pri delovanju invalidskih podjetij. Vedno več je pobud glede delovanja invalidskih podjetij, zato je Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) priporočil poostritev sistemskega nadzora nad invalidskimi podjetji, pri čemer bi se ugotovitve in ukrepi javno objavili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 1.2.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2018 3. februar 1830 - Londonski protokoli Podpisani so bili Londonski protokoli, s katerimi je bila kraljevini Grčiji zagotovljena popolna samostojnost. 5. februar 1846 - The Oregon Spectator Kot prvi časopis na zahodu ZDA je začel izhajati The O
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Koncesije za raziskave in razvoj ter socialne storitve niso klasične koncesije storitev

dr. Mirko Pečarič, 1.2.2018

ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 5/2018Vlada je v Državni zbor poslala predloga Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (ZPPK) in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP-1). Prvi bo urejal koncesijska razmerja, drugi pa javno-zasebna partnerstva na področju infrastrukture. Kljub temu da prvi načeloma ne regulira koncesij na področju negospodarskih javnih služb, ima kar nekaj določb, ki neposredno vplivajo nanje. Še posebej na področju raziskovalnih in razvojnih storitev pušča odprtih kar nekaj vprašanj, ki bi jih lahko rešili (vsaj) v novem predlogu Zakona o raziskovalni dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Vlada RS

Avtor ni naveden, 1.2.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 165. redni seji (25. januar 2018): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štip
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Društvo kot sobodajalec

dr. Nana Weber, 1.2.2018

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 5/2018• Ali se društvo lahko ukvarja z oddajanjem sob v najem oziroma s turizmom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Pravica delavcev do dodatnega izobraževanja - v teoriji in praksi

Teršek Andraž, Medved Jernej, 1.2.2018

Delovna razmerja

dr. Andraž Teršek, Jernej Medved, Pravna praksa, 5/2018V današnji družbi ima izobraževanje zelo pomembno vlogo. Šolanje do prve zaposlitve ni več dovolj, od ljudi se - meniva, da upravičeno - pričakuje in zaželeno je, da se izobražujejo(-mo) vse življenje. V tem članku zato obravnavava teoretične definicije izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, ustavnopravna izhodišča pravice do izobraževanja ter zakonodajo na področju dodatnega izobraževanja zaposlenih v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Turčija, Rusija in Aleš Galič

dr. Jurij Toplak, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 5/2018Ad hoc sodniki dokazano precej pogosteje glasujejo proti pritožnikom iz svojih držav kot ostali sodniki. V ločenih mnenjih prepričujejo, da kršitve ni bilo. Ni jasno, ali niso neodvisni od trenutne oblasti svoje države ali pa gre za nerazumevanje standardov, ustaljenih s prakso ESČP. Morda jih le vodijo osebni interesi, kar je kot najpogostejši motiv sodniškega odločanja razkril priznani sodnik, avtor več kot petdesetih knjig in najbolj citirani pravnik 20. stoletja Richard Posner. V osebni interes spadajo možnost napredovanja, višja plača, odobravanje sodelavcev in okolice, več prostega časa, udobje, ugled. Med sodbami ESČP, v katerih je odločitvi nasprotoval le en sodnik, in to ad hoc sodnik iz države kršiteljice, niso le sodbe o Turčiji, Rusiji in Ukrajini. Je tudi sodba Čeferin proti Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Prehuda zmaga?

Blaž Kovač, 1.2.2018

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Blaž Kovač, Pravna praksa, 5/2018Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno sodišče RS. Ustavno sodišče je v primeru prepoznalo širši sistemski problem posega države v dom, zasebnost in družinsko življenje, zato je odločitev apliciralo na celoten sistem izvrševanja odločb o rušenju črnih gradenj, ker ni dovoljšnjih (sodnih) varovalk za preprečitev posega izvršilnih postopkov v človekove pravice. Na žalost prva analiza kaže, da bodo ob tej zmagi najverjetneje najkrajšo potegnili prav pripadniki romske manjšine - ki so to pomembno zmago izborili za vse državljane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Identifikacijska številka skupnosti etažnih lastnikov

dr. Anita Napotnik, 1.2.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 5/2018Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Položaj slovenske manjšine v Italiji že spet kritičen

dr. Mitja Stefancic, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 5/2018Mediji v matici in v zamejstvu so v minulih tednih poročali o slabih izidih goriške naložbene družbe KB1909, ki je za zdaj, vsemu navkljub, še vedno eden od finančnih temeljev slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, pa čeprav je njena usoda nejasna. Njena kriza bo nedvomno pustila daljnosežne posledice za delovanje gospodarskega sistema slovenske skupnosti v Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Grami in kilogrami na sodniških tehtnicah

mag. Matevž Krivic, 1.2.2018

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 5/2018V PP, št. 3-4/2018 (25. januarja), smo lahko prebrali dva povsem nasprotna pogleda na sodbo ESČP, ki je ugodilo pritožbi dr. Petra Čeferina zoper obsodbo pred slovenskimi sodišči zaradi očitane žalitve izvedencev (v zadevi Perić leta 2004!). Dr. Ciril Ribičič odločitvi ESČP pritrjuje - dr. Vesna Bergant Rakočević (višja sodnica in današnja podpredsednica okrožnega sodišča, na katerem je bila pred 14 leti sporna sodba izrečena; in pred 10 leti "potrjena" še na Ustavnem sodišču) ji ugovarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 1.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Digitalni gerrymandering

dr. Aleš Završnik, 1.2.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2018Digitalna orodja spreminjajo politiko bolj radikalno kot koncepti e-uprave ali e-volitev. V Neuchâtelu in Ženevi na primer so po uvedbi e-volitev beležili višjo volilno udeležbo, demokratični cilj - privabiti ljudi na volišča - se je torej zdel uresničen. A ko novotarija ni bila več modna, je volilna udeležba padla na začetne ravni. Digitalizacija vladnih gradiv omogoča zanimive uvide v delo "predstavnikov ljudstva", kar daje posebno moč "civilni družbi", kot kaže slovenski sistem Parlameter: ni težko uganiti na primer, kateri strankarski veljak uporablja najmanj raznolik besednjak. Glede na to, da živimo v "nadzorstvenem kapitalizmu", je že na voljo kopica podatkov za analizo vladnega ali parlamentarnega dela, analizo zakonov, zakonodajne sledi, preferenc in osebnih zvez poslancev, torej tega, kar so do sedaj počeli lobisti. Novi trg avtomatizirane ali "podatkovno vodene" politike recimo obsega orodji Fiscalnote https://fiscalnote.com/what-is-grm/ in Quorum https://www.quorum.us/homepage/ Srčika teh aplikacij je analizirati zakone, osnutke, lobije, poslance, ki podpirajo ali se zavzemajo za določene cilje ali vrednote, in ciljno vplivati nanje. Nova podatkovna orodja pa delujejo tudi v obratni smeri, na primer ko se nanašajo na manipulacijo volilnih okrajev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Je sodba v zadevi Čeferin res hladen tuš za sodstvo?

dr. Rok Čeferin, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 5/2018Dr. Vesna Bergant Rakočević je v svojem prispevku z naslovom "Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP" povzela in komentirala sodbo ESČP Čeferin proti Sloveniji. Povzetek sodbe je večinoma korekten, mislim pa, da si nekateri njeni komentarji zaradi bolj objektivne predstavitve navedene sodbe vendarle zaslužijo odgovor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Priznavanje stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila pri dedovanju nepremičnine v drugi državi članici EU

Alenka Antloga, 1.2.2018

Dedovanje

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5/2018Sodišče Evropske unije (EU) je na predhodno vprašanje regionalnega sodišča v Gorzówu Wielkopolskem na Poljskem (predložitveno sodišče) odločilo, da se točki k in l drugega odstavka 1. člena in 31. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba št. 650/2012) razlagajo tako, da nasprotujejo zavrnitvi priznanja stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila, ki ga pozna pravni red, ki se uporablja za dedovanje in ki ga je v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe št. 650/2012 izbral oporočitelj, (tudi) če gre za lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži v državi članici, ki ne pozna vindikacijskega volila.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 36 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5

Leto objave

2018(37) 2017(37) 2016(38) 2015(42)
2014(38) 2013(37) 2012(45) 2011(44)
2010(50) 2009(42) 2008(41) 2007(50)
2006(26) 2005(25) 2004(25) 2003(29)
2002(19) 2001(22) 2000(5) 1999(23)
1998(32) 1997(35) 1996(28) 1995(56)
1994(32) 1991(29)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov