O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Diskrecijska klavzula iz Uredbe (EU) št. 604/2013 kot pravica (pravno sredstvo) posameznika?

Andraž Beguš, 25.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Andraž Beguš, Pravna praksa, 3-4/2018Upravno sodišče je v zadevi št. I U 2707/2017-7 z dne 15. decembra 2017 odločilo, da je treba 17. člen Uredbe (EU) št. 604/2013 (Dublin III) razlagati na način, da določbe tega člena vsebujejo pravico posameznika, da od države zahteva uporabo diskrecijske klavzule, ki jo omenjeni člen opredeljuje, kar je lahko zagotovo sporno že z vidika splošne upravnopravne teorije in prakse, kot tudi z vidika razlage omenjenega člena s strani Sodišča Evropske unije (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tekmovanje Študentska pravda: prometna nesreča, povzročena s samovozečim vozilom

David Borlinič Gačnik, 25.1.2018

Obligacije

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 3-4/2018Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.1.2018

Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2018Okrožno sodišče v Ljubljani je 19. marca 2004 v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku zagovornika, odvetnika dr. Petra Čeferina, v kazenskem postopku zaradi žalitve izvedencev kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 150.000 slovenskih tolarjev (danes približno 625 evrov). Ta je na glavni obravnavi delo sodnih izvedencev, ki sta podala izvedenski mnenji, označil z izrazi: "neosmišljeno nakladanje", "izvedenčevi umotvori", "strokovna šibkost izvedencev", "psihiater si je pomagal s psihološkimi metodami, ki jih absolutno ne razume", "psiholog z zastarelimi psihološkimi metodami iz kamene psihološke dobe ter neznanstvenim psihodinamskim konceptom". Sodišče je ocenilo, da gre za žaljive vrednostne ocene izvedencev in za negativno vrednostno sodbo o strokovnosti izvedencev za opravljanje izvedenske funkcije, da je tak odnos do dela izvedencev podcenjevalen in da žali njuno človeško dostojanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Izredna odpoved delavca

mag. Nataša Belopavlovič, 26.1.2017

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 3-4/2017• Kaj lahko stori delodajalec, ki prejme delavčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, očitane kršitve pa zavrača in meni, da na njegovi strani ne obstajajo utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 26.1.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 3-4/2017Delo proučuje sodniško odločanje v primerih, ki spadajo na področje medicinskega prava, v katerih je pogosto poudarjena etična oziroma moralna komponenta. Sodne prakse s tega področja ni mogoče prenesti iz posamičnega na splošno in iz nje izpeljati teorije, ki bi pomagala rešiti bodoče primere, saj sodniki niso deležni posebnega izobraževanja in si pogosto zatiskajo oči pred etičnimi elementi odločanja - celo kadar se zdi, da so bili razlogi za odločitev samo takšni. Ugledni akademiki s področja medicinskega prava in bioetike ponovno preučujejo devet sodnih primerov tako, da pri vsakem zapišejo dve možni odločitvi in na ta način predstavijo različne poglede na primer. Odločitve spremlja še komentar, ki osvetljuje tako etični kot pravni vidik presoje primera.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Dopustne dopolnitve in spremembe ponudb po ZJN-2

mag. Marija Bukovec Marovt, 22.1.2015

PRORAČUN

mag. Marija Bukovec-Marovt, Pravna praksa, 3-4/2015Zadnja novela zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) je v naš pravni red prinesla vprašanje, kako razlagati določbo prvega odstavka 78. člena, ki se nanaša na dopustne spremembe in dopolnitve ponudb. Da bo to v praksi sporno, je bilo jasno že na obravnavi pristojnega delovnega telesa Državnega zbora, na kateri je na domnevno neusklajenost naše zakonodaje opozoril predsednik Državne revizijske komisije. Tako se je po sprejemu zakona bolj ali manj ugibalo, kakšna bo praksa Državne revizijske komisije pri vprašanju, ali mora pri dopustnih dopolnitvah ponudb dejstvo že obstajati v času oddaje ponudbe in je ponudbo mogoče dopolniti zgolj z dokazom o tem ali pa naročnik sme oziroma celo mora dopustiti spreminjanje ponudbe (ter pri tem niti ni pomembno, ali je dejstvo, ki ga spreminja, ob poteku roka za oddajo ponudb obstajalo ali ne) vse dotlej, dokler po merilih najugodnejša ponudba ni popolna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Razlikovanje funkcij posebnega revizorja in posebnega zastopnika po ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 22.1.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 3-4/2015Na prvi pogled dokaj podobni funkciji, namenjeni predvsem za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja ali nadzora družbe, se ob natančnejšem pregledu precej razlikujeta in imata obe sebi lastne naloge. V korporacijski praksi se to pogosto zamenjuje. Tudi pri nas prihaja do takih napak, ki so podkrepljene z željo po ne vedno utemeljenih odškodninskih zahtevkih zoper člane organov vodenja ali nadzora. Napake, ki izvirajo iz pomanjkljivega razumevanja funkcije in nezadostnega korporacijskega poznavanja posameznega instituta, pa povzročijo marsikatero nepravilnost, ki ima lahko negativne posledice in lahko vodi celo do oškodovanja družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Porod s strokovno pomočjo mogoč le v porodnišnici

Sandra Bitenc, 22.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Sandra Bitenc, Pravna praksa, 3-4/2015Zakonodaja Češke republike določa, da porodne babice ne smejo pomagati pri porodu doma. Tako so porodnice prisiljene roditi v porodnišnici, če želijo otroku zagotoviti strokovno nego ob in po porodu. Ali taka ureditev res zagotavlja zdravje in varnost novorojenčka? Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi Dubska in Krejzova proti Češki republiki odločilo, da Češka s svojimi predpisi, ki onemogočajo roditi doma s strokovno pomočjo, ne krši pravice do zasebnega življenja, ki izhaja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Problemi izrekanja in izvajanja prepovedi nasilnih dejanj po ZPND

dr. Vesna Bergant Rakočević, 22.1.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2015Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) zdaj velja in se uporablja približno sedem let. Zakonodajalec si je s sprejemom predpisa za cilj postavil izjemno pomembno družbeno vrednoto, in sicer je bil njegov namen zagotoviti žrtvam nasilja potrebno varstvo ter to družbeno zlo prek različnih institutov tudi zmanjšati. Zakon naj bi zagotovil enoten pristop k obravnavanju nasilja v družini (predvsem prek oblikovanja opredelitve nasilja v družini in temeljnih načel za obravnavanje žrtev), koordinirano delovanje različnih organov in organizacij (večdisciplinarni in večinstitucionalni pristop) in dopolnjeval obstoječe ukrepe za zaščito žrtve v različnih zakonih. Ali oziroma koliko so ti cilji res doseženi, ne morem soditi, na sodiščih pa ugotavljamo, da se je v postopkih, v katerih žrtve nasilja predlagajo ustrezno varstvo, pojavilo nemalo težav, ki te cilje, še zlasti cilj varstva žrtve, precej otežujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Identiteta policista pod krinko pred pravico do poštenega sojenja

Sandra Bitenc, 22.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Sandra Bitenc, Pravna praksa, 3-4/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je nedavno ukvarjalo z ravnotežjem med varovanjem identitete oseb, ki delujejo pod krinko, in med varovanjem pravice obtoženega do zaslišanja priče. Odločilo je, da je imela identiteta policijskega informatorja ter policista pod krinko v zadevi Scholer proti Nemčiji prednost ter ni prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄3-4

Obveznost plačila dodatka za delo po posebnem razporedu

mag. Nataša Belopavlovič, 28.1.2010

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 3-4/2010Delavec je zaposlen v javnem zavodu. V pogodbi o zaposlitvi je navedeno, da dela po posebnem razporedu. V praksi pa dela od ponedeljka do petka (izjemoma tudi v soboto) od osem do deset ur dnevno, pri čemer začenja ob različnih urah, konča pa včasih tudi po 23. uri. Tedenski razpored dela, ki določa...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Kritika teorije o adekvatni vzročnosti in dileme novejše sodne prakse

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 29.1.2009

Obligacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2009Iz splošnega načela neminem laedere, ki ga izraža 10. člen Obligacijskega zakonika (OZ),1 izhaja, da se mora vsakdo vzdržati ravnanja, iz katerega utegne drugemu nastati škoda. OZ v prvem odstavku 131. člena2 nadalje konkretno določa: kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Kritičen pogled na nekatere določbe splošnega dela slovenskega KZ-1

Primož Baucon, 29.1.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Primož Baucon, Pravna praksa, 3-4/2009Novi slovenski Kazenski zakonik1 (KZ-1; v nadaljevanju uporabljam izraz KZ za vse druge kazenske zakone oz. kazenske zakonike), ki je začel veljati 1. novembra 2008, je povzročil številne odzive v strokovni in tudi v širši laični javnosti. Ker do zdaj še ni bila objavljena ustrezna analiza določb no...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Pridobitev kvalificiranega deleža in novela ZBan-1C

Aleš Butala, 29.1.2009

Banke in hranilnice

Aleš Butala, Aleš Butala, Pravna praksa, 3-4/2009Težav s pridobivanjem deležev v bankah nimajo le slovenske pravne osebe na Hrvaškem. Tudi v Evropski uniji (EU) je znanih kar nekaj primerov, ko je prišlo do zavrnitve izdaje dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža banki s sedežem v EU, ki je želela pridobiti kvalificiran delež v drugi evrop...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Suspenz pogodbe

mag. Nataša Belopavlovič, 29.1.2009

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 3-4/2009V podjetju imamo za nedoločen čas zaposleno delavko (na finančno-računovodskem področju). Zdaj namerava postati vodja oz. direktorica tega področja, a le za določen čas (52. člen ZDR). Pri tem dodajamo, da ne gre za poslovodnega delavca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Nadaljevanje izvršbe proti družbenikom izbrisanih podjetij

Vlado Balažic, 29.1.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Vlado Balažic, Vlado Balažic, Pravna praksa, 3-4/2009V skladu z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)1 smo se upniki pri uveljavljanju pravnega nasledstva aktive (preostalo premoženje družbe po izbrisu) sklicevali na odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-135/00-77 z dne 9. oktobra 2002, oz. na točki 61 in 77 obrazložitve te odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Kršitev dolžnega ravnanja v postopku izbire izvajalca po ZJN-1

Mojca Beliš, 29.1.2009

Uprava, PRORAČUN

Mojca Beliš, Mojca Beliš, Pravna praksa, 3-4/2009Ravnanje naročnika po predpisih o javnem naročanju, ko kot edino merilo za izbor ponudnika določi najnižjo ceno, potem pa kot najugodnejšega ponudnika izbere tistega, ki v roku za oddajo ponudi najvišjo ceno in pred izborom naknadno ponudi popust ter s tem postane cenovno najugodnejši ponudnik, nakn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb občinske uprave

Mojca Beliš, 29.1.2009

Uprava

Mojca Beliš, Mojca Beliš, Pravna praksa, 3-4/2009Ravnanje župana in drugih uradnih oseb občinske uprave, ki v nasprotju s pričakovano skrbnostjo in odgovornostjo pri opravljanju javnih funkcij in uradnih nalog vedoma ustvarijo pogoje, zaradi katerih bi občinski svet lahko sprejel odločitev, ki bi drugemu omogočila pridobitev neupravičene koristi, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄3-4

Poseči tudi v splošni del zakonika

Primož Baucon, 29.1.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 3-4/2004Ob predlogu KZ – B (II.) V Poročevalcu DZ. št. 93/2003, je objavljen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (KZ – B). V tem delu poskušam prikazati nekatere določbe splošnega dela KZ, ki se nanašajo na predpostavke kaznivosti in ki bi jih morali spremeniti oziroma nekatere...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄3-4

Mandat članov sveta VVZ in nadomestne volitve

Jožica Bauman-Gašperin, 8.2.2001

Delovna razmerja

Jožica Bauman-Gašperin, Pravna praksa, 3-4/2001Člani sveta vrtca so bili izvoljeni oziroma imenovani v aprilu 1997 leta. Dvema članoma sveta vrtca, ki sta bila predstavnika staršev, je potekel mandat oktobra 2000, ker sta njuna otroka izgubila status otroka, vpisanega v vrtec. Vrtec je zato v svetu staršev za predstavnike staršev v svetu vrtca i...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄3-4

Sodišče ES: Predhodne odločitve Sodišča Evropskih skupnosti

Maja Brkan, 8.2.2001

Sodišča

Maja Brkan, Pravna praksa, 3-4/2001Razmerje prava ES do nacionalnega prava držav članic je moč slikovito označiti s tremi kratkimi besednimi zvezami: - primarnost, - avtonomija, - neposredna uporabnost. Primarnost, ker pravo ES v razmerju do nacionalnega prava vedno prevlada, avtonomija, ker je pravo ES neodvisno od nacionalneg...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄3-4

Monografija o Državnem zboru Republike Slovenije

Damjan Belič, 8.2.1996

Državni zbor in državni svet

Damjan Belič, Pravna praksa, 3-4/1996Tik pred iztekom preteklega koledarskega leta je Državni zbor izdal knjigo, v kateri predstavi sam sebe. To seveda ni povsem običajna knjiga, kar nam je jasno takoj, ko jo vzamemo v roke. Poseben ovitek, v katerem je knjiga, trde platnice, pozlačeni robovi listov in drugi detajli nam govore, da je t...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄3-4

Zakon o trgu vrednostnih papirjev

Damjan Belič, 10.2.1994

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Damjan Belič, Pravna praksa, 3-4/1994Področje primarnega trga vrednostnih papirjev, to je predvsem zbiranje kapitala za izdajo in prodajo na novo izdanih vrednostnih papirjev, je bilo urejeno z bivšimi zveznimi predpisi, ki so se v skladu z ustavnim zakonom uporabljali kot republiški predpisi. Za te predpise lahko mirno rečemo, da jih ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3-4

Leto objave

2018(3) 2017(2) 2015(5) 2010(1)
2009(7) 2004(1) 2001(2) 1996(1)
1994(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov