O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 16
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 386)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Posredovanje osebnih podatkov umrlih oseb

Matej Vošner, 25.1.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 3-4/2018Pod kakšnimi pogoji in v katerih primerih je dopustno posredovati osebne podatke umrlih oseb, če so bili ti vpisani že pred več kot 100 leti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Odpoved iz poslovnih razlogov starejši delavki - upoštevanje znižanja starostne meje

dr. Nana Weber, 25.1.2018

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 3-4/2018Delavka, stara 57 let, je prinesla potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da se lahko na podlagi upoštevanja znižanja starostne meje za otroke upokoji na določen datum, brez upoštevanja te meje pa pozneje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku odločbe - odstop od sodne prakse VS RS

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Zmaga (tudi) slovenske manjšine v Luksemburgu

Zoran Skubic, 25.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3-4/2018Zaščita pravic narodnih manjšin je bila na evropskem pogorišču, ki ga je za seboj pustila prva svetovna vojna, pod pokroviteljstvom takratnega predsednika ZDA Woodrowa Wilsona eno temeljnih poslanstev v letu 1919 novoustanovljenega Društva narodov. A ta politika je bila precej diskriminatorna, saj je zaveze glede zaščite narodnostnih manjšin primarno naložila novonastalim državam, ki so se oblikovale ali razširile na donedavnih ozemljih imperialne Nemčije, Avstro-Ogrske in nekdanjega Turškega imperija. Ta politika je imela občasno prav pošasten obraz, saj je bila leta 1923 pod njenim okriljem in pod patronatom tedanjega visokega komisarja za begunce Društva narodov Fridtjofa Nansena, sicer tudi prejemnika Nobelove nagrade za mir, po zaključku vojne med Grčijo in Turčijo (1919-1922) med tema dvema državama izvršena t. i. "prostovoljna" izmenjava prebivalstva. Tako je bilo z blagoslovom Društva narodov na podlagi t. i. Lausanskega sporazuma s turških ozemelj v Grčijo preseljenih okoli 1,5 milijona pravoslavnih kristjanov, v Turčijo pa iz Grčije okoli 500.000 muslimanov. Vzpon avtoritarnih režimov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je s pravicami manjšin nato bolj kot ne nasilno pometel. A vseeno, državne ureditve se spreminjajo, manjšine ostajajo. In tega dejstva se mora zavedati tudi Unija. S tem namenom je več manjšinskih organizacij, tudi naših zamejcev iz avstrijske Koroške, leta 2013 Evropski komisiji predložilo vlogo za evropsko državljansko pobudo, ki bi ob zadostni podpori (milijon podpisov državljanov EU) omogočila višjo kakovost zaščite pravic manjšin v Uniji. Komisija je pobudo - gladko zavrnila. A Splošno sodišče (EU) je menilo drugače ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Dinamični nabavni sistem kot odgovor na pomanjkanje konkurence pri javnem naročanju

Katja Hodošček, 25.1.2018

PRORAČUN

Katja Hodošček, Pravna praksa, 3-4/2018Trg javnega naročanja v Sloveniji pesti pomanjkanje konkurence, zato se upravičeno sprožajo pomisleki o gospodarnosti in učinkovitosti postopkov javnega naročanja. V pričujočem prispevku so obravnavani razlogi za trenutno stanje na trgu javnih naročil in identificirana rešitev, ki bi lahko prispevala k doseganju večje konkurence vsaj pri nekaterih predmetih javnega naročanja. Gre za dinamični nabavni sistem, institut, ki je z uveljavitvijo Direktive 2014/24/EU oziroma ZJN-3 postal uporabnikom prijaznejši, njegovo širšo uporabo pa bodo omogočile elektronske platforme, saj gre za popolnoma informatiziran način naročanja. V prispevku so predstavljene ključne prednosti instituta, ki delujejo v smeri povečevanja konkurenčnosti na trgu javnih naročil, analiziran pa je tudi pozitiven vpliv uveljavitve instituta v praksi na preprečevanje omejevalnih sporazumov ponudnikov glede delitve trga javnih naročil (bid rigging).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Obresti in obrestna mera

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018Ministrstvo za finance dvakrat letno objavi višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB), povečana za osem odstotnih točk. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, upoštevaje podatek ECB na dan 31. decembra 2017, znaša 8 odstotkov. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti bo objavljena tudi v Uradnem listu Republike Slovenije v začetku januarja 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 25.1.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE, Monetarni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018Virtualne valute se ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Sprememba Zakona o financiranju občin

dr. Roman Lavtar, 25.1.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 3-4/2018S 1. januarjem 2018 je začela veljati novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1C). Če strnemo, prinaša novela dve ključni spremembi: spremembo uteži za razdelitev sredstev med občinami in bolj natančno določen postopek oblikovanja višine povprečnine, ki je podlaga za razdelitev. Pri spremembi uteži gre za prilagoditev računske enačbe demografskim gibanjem v občinah tako, da povečuje težo prebivalcev, mlajših od 6 let in starejših od 75 let. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo občine z večjim številom prebivalcev, ki sodijo v ti dve kategoriji, prejele nekoliko več sredstev kot doslej, saj imajo z njimi dokazano večje stroške. Pri postopku določanja višine povprečnine, ki pripada posameznemu prebivalcu, pa je izrecno določeno, da se upoštevajo makroekonomske okoliščine državnih financ in s tem fiskalno pravilo. Poleg teh dveh sprememb prinaša novela ZFO-1C še nekatere druge, od katerih velja izpostaviti spremembo pogojev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. Podrobneje o tem v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 25.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 3-4/2018Sodbe Sodišča EU 5. oktober, 12. oktober, 17. oktober, 18. oktober in 19. oktober
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembah Uredbe o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora (Ur. l. RS, št. 3/18) - veljati začne 27. januarja. 2. Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opr
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Kazalni zaimki

dr. Nataša Hribar, 25.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3-4/2018V današnjem kotičku se bomo dotaknili slovnične teme - spomnili se bomo, kaj so kazalni zaimki in kako jih uporabljamo ter katere so najpogostejše napake (ali pa tudi ne!) pri njihovi uporabi. K pisanju kotička me je spodbudil primer, ki sem ga prebrala v šolskem zvezku osnovnošolke. Nekako takole je pisalo: Te ženski sta nato stopili v hišo in vrata so se zaprla. Kaj menite - je kazalni zaimek ta zapisan v pravilni slovnični obliki ali ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Svoboda laganja

dr. Nataša Pirc Musar, 25.1.2018

Človekove pravice

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 3-4/2018"Le svoboden in neomejevan tisk lahko učinkovito razkriva prevare v vladi." (Hugo Black, vrhovni sodnik ZDA, 1971) Ravno v času intenzivnih razprav o svobodi govora, posegih v zasebnost, sovražnem govoru in "fake news" (lažnih novicah) je v kinodvorane prišel novi Spielbergo
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Je Avtentična razlaga določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP ustavnopravno dopustna?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 25.1.2018

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 3-4/2018Državni zbor je dne 22. novembra 2017 sprejel Avtentično razlago določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP (ORZKP153, 154), ki dvoletni rok v določbi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) opredeljuje kot zgolj instrukcijski rok: "Določbo četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku [...] je treba razumeti tako, da je rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok. Če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, se lahko pridobljeno gradivo iz četrtega odstavka 153. člena oziroma drugega odstavka 154. člena v postopku uporabi kot dokaz tudi, če je zahteva za preiskavo ali obtožnica oziroma obtožni predlog vložen po poteku roka dveh let od konca izvajanja ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Pravni napovednik

Patricij Maček, 25.1.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 3-4/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Diskrecijska klavzula iz Uredbe (EU) št. 604/2013 kot pravica (pravno sredstvo) posameznika?

Andraž Beguš, 25.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Andraž Beguš, Pravna praksa, 3-4/2018Upravno sodišče je v zadevi št. I U 2707/2017-7 z dne 15. decembra 2017 odločilo, da je treba 17. člen Uredbe (EU) št. 604/2013 (Dublin III) razlagati na način, da določbe tega člena vsebujejo pravico posameznika, da od države zahteva uporabo diskrecijske klavzule, ki jo omenjeni člen opredeljuje, kar je lahko zagotovo sporno že z vidika splošne upravnopravne teorije in prakse, kot tudi z vidika razlage omenjenega člena s strani Sodišča Evropske unije (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tekmovanje Študentska pravda: prometna nesreča, povzročena s samovozečim vozilom

David Borlinič Gačnik, 25.1.2018

Obligacije

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 3-4/2018Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

"Nevarni" vrhovni sodniki

Barbara Zobec, 25.1.2018

Sodišča

Barbara Zobec, Pravna praksa, 3-4/2018V zvezi z dogodki na glavnem vhodu v sodno palačo se nisem nameravala oglašati. Menila sem, da je bilo že dovolj povedanega in da se bodo zadeve uredile - da bomo dobili vsi sodniki in uslužbenci sodišča, ki si nas pravosodni policisti očitno ne morejo zapomniti (prejšnji varnostniki so nas poznali in nas s prijaznimi pozdravi spuščali na sodišče), ustrezne pametne kartice ali izkaznice, da ne bomo dnevno izpostavljeni zdravju škodljivemu sevanju. Ko sem slišala, da se zbirajo nekakšni podpisi, sem se odločila, da bom pojasnila tudi svojo izrazito neugodno in brutalno izkušnjo, ki sem jo doživela od policistov na glavnem vhodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Evropa

Patricij Maček, 25.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 3-4/2018 Torek, 16. 1. Plastika in okolje. Evropska komisija (EK) je za lažji prehod na krožno gospodarstvo predstavila prvo vseevropsko strategijo za plastične odpadke. Strategija naj bi varovala okolje pred onesnaževanjem s plastiko ter spodbujala rast in novosti. Po novih nač
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Qui tacet, consentire videtur

Janez Kranjc, 25.1.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 3-4/2018Gre za eno od najbolj znanih pravnih maksim. Slovensko bi se glasila: Kdor molči, se šteje, da pritrjuje. Vsebuje jo 43. pravilo dodatka k zbirki kanonskega prava Liber sextus decretalium (Šesta knjiga dekretalov). Nastala je leta 1298 na ukaz papeža Bonifacija VIII. kot uradna in avtentična
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Finančno polpismeni v odraslo življenje

mag. Sandi Kodrič, 25.1.2018

Kultura in umetnost

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 3-4/2018Le redko se zgodi, da kak krožek postane predmet poslanskega vprašanja v Državnem zboru. Decembra 2017 se je to zgodilo osnovnošolskemu krožku Mladi in denar, in sicer v zvezi z umeščanjem finančnega opismenjevanja v šolski kurikul (trenutno je ta snov zajeta le v nekaj urah pri predmetu gospodinjstvo). Kaj sta pedagoška stroka in politika pri tem že ukrenili in kaj nameravata?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC

dr. Peter Grilc, 25.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Peter Grilc, Pravna praksa, 3-4/2018Rdeča: pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik; rumena: pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec. Knjiga avtorice Maje Koršič Potočnik: Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC je bila izdana pri založbi Uradni list leta 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Proizvodnja prepovedane droge kot izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (med) ratio legis in ratio decidendi

mag. Aleksander Karakaš, 25.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 3-4/2018Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo kot inkriminacijsko razširjeni "naslednik" kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ) od uveljavitve leta 2008 do danes spremenjeno samo enkrat. Z novelo leta 2011 je določil, da del storilčevih izvršitvenih ravnanj po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ni motiviran zgolj s prodajo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog, ampak še z njihovim dajanjem v promet. V drugem odstavku je predmet izvršitve dodatno razširjen na nedovoljene snovi v športu. V tretjem odstavku sta izvršitveni ravnanji iz prvega in drugega odstavka predpisani alternativno namesto kumulativno, v petem odstavku pa je obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz in hrambo teh snovi in prepovedanih drog, znova omejen le na posebej prirejena prevozna sredstva ali omejen z novim pogojem, da je njihov lastnik vedel ali mogel vedeti, da bodo uporabljena za takšen namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tedenski počitek

Neža Kompare, 25.1.2018

Delovna razmerja

Neža Kompare, Pravna praksa, 3-4/2018V obdobju sedmih zaporednih delovnih dni ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do tedenskega počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. To narekujeta tako evropsko pravo kot tudi nacionalno pravo posameznih držav članic. Vendar ali je tedenski počitek, do katerega ima delavec pravico, treba zagotoviti najpozneje sedmi dan po šestih zaporednih delovnih dneh ali lahko nastopi na kateri koli dan v tem sedemdnevnem obdobju? S tem predhodnim vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Razpisi

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018 Ur. l. RS, št. 3/18 1. Notarski pomočnik - Notarska zbornica Slovenije; rok je 27. januar. Ur. l. RS, št. 4/18 2. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti - Ministrstvo za pravosodje; rok je 18. februar. 3. Okrožni državni tožil
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Bolje pozno kot nikoli

dr. Ciril Ribičič, 25.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 3-4/2018Kot ustavni sodnik sem se soočal tako s pomisleki proti širokemu varstvu svobode izražanja kot s predsodki do odvetnikov. Če je glede prvega za pozitivni premik zaslužno predvsem ESČP (zadeva Mladina proti Sloveniji), je glede drugega pomembna nedavna sodba istega sodišča v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Slednja bi imela še veliko večji pomen, če ne bi nanjo čakali celo desetletje. Na srečo je medtem za preobrat v razumevanju položaja odvetnikov poskrbelo slovensko Ustavno sodišče, ko je za vedno prepovedalo neustavno prakso pri izvajanju preiskav odvetniških pisarn. V čem je bistvo preobrata? V tem, da so ustavni sodniki začeli posebni položaj odvetnika ocenjevati predvsem z vidika interesov njegovih klientov, in ne več z vidika njegovega osebnega privilegija.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 16 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3-4

Leto objave

2018(43) 2017(44) 2015(42) 2010(44)
2009(44) 2004(29) 2001(51) 1996(55)
1994(34)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov