O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Število delovnih ur delavke, ki dela s polovičnim delovnim časom štiri dni v tednu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 25.1.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 3-4/2018Delavka je zaposlena za določen čas s krajšim delovnim časom od polnega, in sicer za 20 ur na teden. Delo opravlja od ponedeljka do četrtka po pet ur na dan. Število delovnih ur v oktobru 2017 je bilo 168. Naša delavka bi morala v oktobru 2017 opraviti polovico teh ur, torej 84. V ponedeljek, 30. oktobra, je delavka koristila letni dopust, 31. oktobra pa je bil praznik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Zmaga (tudi) slovenske manjšine v Luksemburgu

Zoran Skubic, 25.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3-4/2018Zaščita pravic narodnih manjšin je bila na evropskem pogorišču, ki ga je za seboj pustila prva svetovna vojna, pod pokroviteljstvom takratnega predsednika ZDA Woodrowa Wilsona eno temeljnih poslanstev v letu 1919 novoustanovljenega Društva narodov. A ta politika je bila precej diskriminatorna, saj je zaveze glede zaščite narodnostnih manjšin primarno naložila novonastalim državam, ki so se oblikovale ali razširile na donedavnih ozemljih imperialne Nemčije, Avstro-Ogrske in nekdanjega Turškega imperija. Ta politika je imela občasno prav pošasten obraz, saj je bila leta 1923 pod njenim okriljem in pod patronatom tedanjega visokega komisarja za begunce Društva narodov Fridtjofa Nansena, sicer tudi prejemnika Nobelove nagrade za mir, po zaključku vojne med Grčijo in Turčijo (1919-1922) med tema dvema državama izvršena t. i. "prostovoljna" izmenjava prebivalstva. Tako je bilo z blagoslovom Društva narodov na podlagi t. i. Lausanskega sporazuma s turških ozemelj v Grčijo preseljenih okoli 1,5 milijona pravoslavnih kristjanov, v Turčijo pa iz Grčije okoli 500.000 muslimanov. Vzpon avtoritarnih režimov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je s pravicami manjšin nato bolj kot ne nasilno pometel. A vseeno, državne ureditve se spreminjajo, manjšine ostajajo. In tega dejstva se mora zavedati tudi Unija. S tem namenom je več manjšinskih organizacij, tudi naših zamejcev iz avstrijske Koroške, leta 2013 Evropski komisiji predložilo vlogo za evropsko državljansko pobudo, ki bi ob zadostni podpori (milijon podpisov državljanov EU) omogočila višjo kakovost zaščite pravic manjšin v Uniji. Komisija je pobudo - gladko zavrnila. A Splošno sodišče (EU) je menilo drugače ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Pozabili smo navesti razlog sklenitve pogodbe za določen čas

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 25.1.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 3-4/2018Z delavcem smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar smo pozabili navesti razlog, zaradi katerega smo z delavcem sklenili pogodbo za določen čas (povečan obseg dela).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Objava prostega delovnega mesta pri podaljšanju pogodbe za določen čas

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 25.1.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 3-4/2018Z delavcem imamo sklenjeno pogodbo za določen čas enega leta, ki se bo mu kmalu iztekla. Pogodbo mu nameravamo podaljšati za določen čas enega leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Teža mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.1.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 3-4/2017Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu deluje že desetletje in je leta 2015 prejela 441 vlog, od tega jih približno dve tretjini reši s pozitivnim mnenjem delodajalcu, ostale pa z negativnim mnenjem. Tisti, ki smo že kdaj vodili postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti ali poslovnega razloga, pa se (včasih) resno sprašujemo, kakšno težo to mnenje pravzaprav ima, če sploh še kakšnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravila določanja in prikazovanja spletnih cen letalskih vozovnic po pravu EU

Zoran Skubic, 22.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3-4/2015Nakup letalskih vozovnic trenutno pravzaprav v celoti poteka prek svetovnega spleta. Za to je več razlogov, prevladujeta pa predvsem praktičnost in lažja primerjava cen. Pri tem je cilj Uredbe o skupnih pravilih zračnega prevoza kot primarnega vira prava EU, ki določa cene zračnih prevozov na skupnem trgu, predvsem zagotavljanje možnosti učinkovite primerjave cen zračnih prevozov različnih letalskih prevoznikov. To pa pomeni, da bi morala vsaka navedba cene, ki naj bi jo stranka plačala za zračne prevoze za potovanja iz EU, vselej označevati (do)končno ceno, vključno z vsemi davki, prispevki in pristojbinami. Glede na naravo spletnih elektronskih aplikacij, namenjenih nakupu letalskih vozovnic, pa se postavlja vprašanje, na kakšne načine je glede na Uredbo še dopustno prikazovanje (določanje) cen prevoza. Z drugimi besedami, je lahko predmet ureditve prava EU tudi določanje "pravilne" strukturiranosti spletne strani letalskih ponudnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Anomalije pri uporabi instituta pogajanj o priznanju krivde v slovenskem kazenskem postopku

dr. Katja Šugman Stubbs, 22.1.2015

Kazenski postopek

dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 3-4/2015Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-K je naš kazenski postopek naredil še en odločen korak proti adversarnemu modelu: uvedel je namreč pravilo, da zoper obdolženca, ki prizna krivdo, postopka ne vodimo več v celoti. S tem (deloma) odstopamo od temeljnega načela našega sicer mešanega tipa postopka: načela iskanja materialne resnice. Sodna in tožilska statistika kažeta, da se je "pogajalski" pristop k reševanju kazenskih zadev v slovenski sodni praksi dodobra ukoreninil; morda še predobro. V dobrih dveh letih se je naš postopek temeljito "amerikaniziral"; z dobrimi in slabimi stranmi vred. Prispevek kritično prikazuje nekatere nezakonite bližnjice k obsodbi, ki so se uveljavile v naši sodni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravica oškodovanca do pridobitve informacij od proizvajalca zdravila z napako

Kim Sotlar, 22.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 3-4/2015Proizvajalec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči napaka na njegovem proizvodu, kar določa tudi prvi člen Direktive 85/374/ES. Če je proizvod z napako zdravilo, gre za naravo proizvoda, katerega napaka ima lahko škodljivejše posledice za zdravje in življenje oškodovancev kot kateri drug proizvod z napako. Pozneje sprejeta Direktiva o zdravilih 2001/83/ES je jasno določila, da se za zdravila z napako uporabljajo določbe Direktive 85/374. Sodišče EU je v predstavljeni sodbi podalo razlago 13. člena Direktive 85/374/ES v delu, ki se nanaša na poseben sistem odgovornosti. Tak posebni sistem odgovornosti za zdravila z napako je bil v nemškem pravu uveljavljen še pred sprejetjem Direktive 85/374/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pritožba

Nataša Skubic, 22.1.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 3-4/2015V slovenskem pravnem redu je pritožba redno pravno sredstvo zoper sodbo ali sklep sodišča ali upravno odločbo z namenom, da se ta spremeni ali razveljavi (Pravni terminološki slovar, 1999). Ustava RS določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih (pravica do pravnega sredstva).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Zbornik znanstvenih razprav 2014

Nika Skvarča, 22.1.2015

Kultura in umetnost

Nika Skvarča, Pravna praksa, 3-4/2015Najnovejši Zbornik znanstvenih razprav (GV Založba oziroma IUS SOFTWARE, Ljubljana 2014, 198 strani) je izšel v nekoliko butični obliki. Njegovo vsebino namreč zapolnjuje le šest prispevkov, ki pa se pohvalijo z izredno aktualnostjo na različnih pravnih področjih in lahko zadovoljijo še tako raznolike bralce. V njih lahko preberete o sodobnem dojemanju zasebnosti, o branju možganov v kazenskem postopku, o pravicah obdolžencev pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS), o načinih zavarovanja upnikovega premoženja, o davku na finančne transakcije in o zadnjih spremembah zakonodajnega referenduma pri nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄3-4

Slovenija proti Italiji - Evropsko sodno varstvo pred škodljivimi vplivi plinskih terminalov

mag. Marko Starman, 28.1.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Starman, Pravna praksa, 3-4/2010mag. pravnih znanosti, direktor Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, višji predavatelj Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani Po izdaji dokončnega "okoljevarstvenega soglasja"1 z dne 13. marca 2009 na predlagani projekt terminala za uplinjanje na kopnem v žaveljskem delu tržaškega prista...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄3-4

Ravnanje z elektronskimi napravami po ZKP-J: zgolj policija ali tudi drugi državni organi?

dr. Liljana Selinšek, 28.1.2010

Kazenski postopek

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 3-4/2010Sredi oktobra 2009 je začela veljati novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-J,1 ki je v ZKP med drugim vnesla določbe o pridobivanju elektronskih dokazov, se pravi analognih in zlasti digitalnih dokazov, ki jih vsebujejo elektronske naprave. Pojem elektronske naprave je v ZKP uporabljen široko in za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Nasilje v družini - razmerje med prekrškom in kaznivim dejanjem

dr. Liljana Selinšek, 29.1.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 3-4/2009Z uveljavitvijo Kazenskega zakonika (KZ-1) je nasilje v družini postalo samostojno kaznivo dejanje, ki je inkriminirano v 191. členu. S tem se je odprlo vprašanje razmejevanja med tem kaznivim dejanjem in prekrškom nasilnega in drznega vedenja iz šestega odstavka Zakona o varstvu javnega reda in mir...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄3-4

Član nadzornega sveta - zastopanje družbe pred sodiščem

Andrej Simonič, 8.2.1996

Sodišča, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Simonič, Pravna praksa, 3-4/1996Na podlagi določb zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju so delavci, ki jih v članstvo v nadzornem svetu družbe izvoli svet delavcev, enakopravni člani nadzornega sveta. Ali lahko pred sodiščem zastopa družbo delavec, ki je član nadzornega sveta te družbe in je za tako zastopanje prejel po...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄3-4

Prenosljivost delnic iz interne razdelitve

Andrej Simonič, 8.2.1996

Denacionalizacija in lastninjenje, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Simonič, Pravna praksa, 3-4/1996Delniška družba je od drugega soglasja Agencije za privatizacijo do vpisa v sodni register čakala eno leto. Po registraciji pa so še eno leto čakali na izdajo delnic v nematerializirani obliki. Razumejo, da je potrebno počakati na vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register, da začne teči dvel...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄3-4

Omejitev pooblastila za glasovanje na skupščini d.d.

Andrej Simonič, 8.2.1996

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Simonič, Pravna praksa, 3-4/1996Ali 15 - mesečna omejitev veljavnost pooblastila za uresničevanje glasovalne pravice na skupščini delniške družbe (298. člen ZG) velja tudi v primeru, ko so pooblaščenci fizične osebe ali pa veljajo za njih drugačna pravila glede pooblastila? Glasovalno pravico in izvrševanje le-te ureja 6. odsta...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄3-4

Vprašanje je bilo drugačno...

Pavla Sladič-Zemljak, 8.2.1996

Denacionalizacija in lastninjenje

Pavla Sladič-Zemljak, Pravna praksa, 3-4/1996Odgovor na vprašanje o plačilu nadomestila za izgubo dohodka pred dokončnostjo denacionalizacijske odločbe sam je pravno zelo eksakten in se nanaša na popolnoma drugo vprašanje, kot je postavljeno. Namreč odgovor se nanaša na vprašanje v procesnem pogledu, kdaj je odločba o denacionalizaciji vprašlj...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3-4

Leto objave

2018(4) 2017(1) 2015(5) 2010(2)
2009(1) 1996(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov