O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Cannabis Sativa L. je vprašanje interpretacije človekovih pravic

mag. Sanela Štadler, 26.1.2017

Človekove pravice

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 3-4/2017Ministrstvo za zdravje že dolgo obljublja in pripravlja spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, in sicer je načrtovano, da bi lahko na zdravniški recept dobili cvetne ali plodne vršičke konoplje. Slovenija ima že pripravljeno ustrezno pravno podlago, ki vsakemu posamezniku omogoča pridelavo in predelavo Cannabis Sative L. V ta namen sta bila pripravljena Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog. Psihoaktivna substanca THC je bila prestavljena v II. skupino pod zaporedno številko 107 prepovedanih drog, rastlina konoplja Cannabis Sativa L. pa je še vedno v I. skupini pod zaporedno številko 75.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Preprečitev ali oviranje ustanavljanja političnih strank - praznina v Kazenskem zakoniku

dr. Miha Šepec, 26.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 3-4/2017Svobodna in prostovoljna ustanovitev politične stranke kot združenja državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, je osnovni pogoj demokratične družbe in v razviti pravni državi ena od temeljnih ustavnih človekovih pravic. Brez političnih strank ni demokracije. Državni režim, v katerem vlada le ena politična stranka, ki onemogoča ustanavljanje političnih strank z nasprotnimi interesi, nasproti misleče pa označi kot politične nasprotnike, nam je iz naše zgodovine še predobro poznan. Osamosvojena Slovenija, ki se je oddaljila od tedanjega nedemokratičnega režima, bi zato morala še toliko bolj poskrbeti, da je ustanavljanje političnih strank v Sloveniji popolnoma svobodno in da ne more nihče te temeljne ustavne pravice omejevati, preprečevati ali ovirati, če za to niso podane ustavno dopustne omejitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Vpliv spremenjenih okoliščin na zvišanje oziroma znižanje preživnine za otroka

Eva Šmirmaul, 26.1.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Eva Šmirmaul, Pravna praksa, 3-4/2017Dolžnost staršev do preživljanja otrok, zagotovljena z Ustavo, se v praksi izraža na različne načine. S sodno odločbo določena ali dogovorjena preživnina se lahko zaradi okoliščin, ki so se bistveno spremenile, zviša ali zniža. Potrebe preživninskega upravičenca in zmožnosti zavezanca so tiste, ki narekujejo odločitev sodišča o tem, ali se naj že določena oziroma dogovorjena preživnina na zahtevo preživninskega upravičenca oziroma zavezanca spremeni. V članku sem se z vidika starševske dolžnosti skrbi za otroke omejila zgolj na tiste primere, ko je zaradi spremenjenih okoliščin vložena tožba na zvišanje ali znižanje preživnine, ter skozi sodno prakso predstavila dve okoliščini, ki se v okviru trditvene podlage pri zahtevku na spremembo višine preživnine pogosto pojavljata: otroški dodatek in pridobitna zmožnost staršev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Štetje delovne dobe in višina odpravnine

Miha Šercer, 22.1.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 3-4/2015Katera delovna doba se šteje pri določitvi odpovednega roka in katera pri določitvi odpravnine delavcu, ki mu odpovedujemo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga - delovna doba na dan odpovedi pogodbe ali delovna doba na dan prenehanja delovnega razmerja? Na dan vročitve odpovedi je imel delavec dopolnjenih 19 let delovne dobe, na dan izteka odpovednega roka pa bo imel dopolnjenih 20 let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Priložnost za premislek o sistemu obravnavanja otrok s posebnimi potrebami

dr. Alenka Šelih, 22.1.2015

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Alenka Šelih, Pravna praksa, 3-4/2015Pred nekaj dnevi nas je GV Založba (IUS SOFTWARE) povabila na predstavitev knjige s področja, na katerem se pravniki le zelo redko znajdejo - predstavljali smo drugo, posodobljeno izdajo knjige dr. Jasne Murgel Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami. Prvo vprašanje, ki se številnim postavi ob tem naslovu, je seveda, kdo sploh so otroci "s posebnimi potrebami". Če rečem naravnost, to je politično korektna oznaka za otroke, ki smo jih včasih označevali kot otroke "z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju"; v zgodovini pa smo imeli zanje tudi kar precej drugih, še manj prijetnih oznak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Anomalije pri uporabi instituta pogajanj o priznanju krivde v slovenskem kazenskem postopku

dr. Katja Šugman Stubbs, 22.1.2015

Kazenski postopek

dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 3-4/2015Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-K je naš kazenski postopek naredil še en odločen korak proti adversarnemu modelu: uvedel je namreč pravilo, da zoper obdolženca, ki prizna krivdo, postopka ne vodimo več v celoti. S tem (deloma) odstopamo od temeljnega načela našega sicer mešanega tipa postopka: načela iskanja materialne resnice. Sodna in tožilska statistika kažeta, da se je "pogajalski" pristop k reševanju kazenskih zadev v slovenski sodni praksi dodobra ukoreninil; morda še predobro. V dobrih dveh letih se je naš postopek temeljito "amerikaniziral"; z dobrimi in slabimi stranmi vred. Prispevek kritično prikazuje nekatere nezakonite bližnjice k obsodbi, ki so se uveljavile v naši sodni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Predhodni postopek kot procesna predpostavka za sodno varstvo pravic javnih uslužbencev

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 29.1.2009

Uprava, Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 3-4/2009V tujini je v večini držav že dlje časa v veljavi sistem, po katerem so zaposleni razporejeni v dve kategoriji: "navadne" delavce in uslužbence države oz. javne uslužbence, pri čemer je ureditev razmerij do delodajalca za ti kategoriji lahko tudi bistveno različna. Tudi pri nas so uslužbenska razmer...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Zastavna pravica po ZTFI in ZFZ

Mitja Širaj, 29.1.2009

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Mitja Širaj, Mitja Širaj, Pravna praksa, 3-4/2009Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)1 je v četrtem odstavku 206. člena v naš pravni red prvič vpeljal zakonito zastavno pravico borznoposredniške družbe (in banke) na vseh finančnih instrumentih in denarnih zneskih, ki jih je ta dobila pri opravljanju storitev za stranko, in sicer za terjatve ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄3-4

Sekretar/ka društva - brez zahtevane izobrazbe

mag. Martina Šetinc-Tekavc, 29.1.2004

Društva, javni shodi, prireditve

mag. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 3-4/2004V javnem društvu s področja vzgoje in izobraževanja, ki se delno posredno financira iz občinskega proračuna, imajo sistemizirani dve delovni mesti: sekretar/ka društva ter računovodja. Za delovno mesto sekretarke se zahteva VII. stopnja izobrazbe družboslovne ali pedagoške smeri ter ostali pogoji. S...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄3-4

Dodatek za delovno dobo

mag. Martina Šetinc-Tekavc, 29.1.2004

Delovna razmerja, Socialno varstvo in zavarovanje

mag. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 3-4/2004Ali je dodatek za delovno dobo delavca (zaposlenega v zdravstveni ustanovi) pri izplačilu plače vezan na delavčevo prisotnost na delovnem mestu oz. glede na opravljene ure (v nekem mesecu)? Ali mora biti ta dodatek izplačan v polni višini, ki delavcu pripada glede na delovna leta, ki jih ima? ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄3-4

Lokalna samouprava: Dvojna objava akta - začetek veljavnosti

Borut Šinkovec, 8.2.2001

Lokalna samouprava

Borut Šinkovec, Pravna praksa, 3-4/2001Neka občina je začela izdajati svoje "uradno glasilo", v katerem naj bi objavljala vse svoje uradne objave skladno z določilom statuta. Kadar pa bi na županov predlog tako odločil občinski svet, bi nekatere akte še vedno objavili v Uradnem listu RS, da bi tudi začeli veljati čimprej. Občinska sta...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄3-4

Domneva nedolžnosti in svoboda medijev

dr. Janez Šinkovec, 8.2.1996

Človekove pravice, Javno obveščanje

dr. Janez Šinkovec, Pravna praksa, 3-4/1996O domnevi nedolžnosti smo že razpravljali v pp, št. 10 in 11/95. O odgovornosti pri svobodi izražanja mnenj, zlasti medijev pa v reviji Pravnik, št. 6-8/95. Prof. Šelihova je temu problemu posvetila pozornost v razpravi Svoboda izražanja in kazenskopravno varstvo časti in ugleda (Zbornik znanstvenih...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄3-4

Načelo enakosti (III)

dr. Lovro Šturm, 8.2.1996

Človekove pravice

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 3-4/1996Nadaljevanje iz prejšnje številke Tradicionalna presoja razumnosti oz. racionalnosti a) Značilno za minimalno presojo je, da je skrajno zadržana pri presojanju ustavnosti zakonodajalca (Tribe, str. 1439 in sl). Zakonodajalčeva klasifikacija oz. diskriminacija je veljavna, če je v razumnem sora...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3-4

Leto objave

2017(3) 2015(3) 2009(2) 2004(2)
2001(1) 1996(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov