O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vprašanje ustavnosti 25. člena Zakona o zaščiti živali

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Slovenska muslimanska skupnost je bila kot pravni subjekt primarno ustanovljena z namenom ohranjanja islamskih vrednot med slovenskimi muslimani pa tudi zaradi interesnega povezovanja s svetovno islamsko družino oziroma z drugimi muslimani po svetu. Slovenski muslimani, ki so v Republiki Sloveniji verska manjšina, so se maja leta 2006 združili v okviru novoustanovljene neodvisne Slovenske muslimanske skupnosti s sedežem v Ljubljani. Skupnost je domača, torej nacionalna, muslimanska organizacija, ki predstavlja slovenske muslimane in je ustanovljena z namenom organiziranega uresničevanja človekovih in ustavnih pravic in svoboščin muslimanov v Republiki Sloveniji. Člani skupnosti so slovenski državljani muslimanske veroizpovedi. Skupnost je registrirana pri Uradu za verske skupnosti Vlade Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zastaranje terjatev za prispevke za elektriko in plin

Tomažič Luka Martin, Bratina Borut, 5.10.2017

Obligacije

Luka-Martin Tomažič, dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 38/2017S tem kratkim prispevkom želiva avtorja opozoriti na zmotno razlago določila 355. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v praksi, in sicer v zvezi z računi za gospodinjski odjem električne energije in zemeljskega plina. Pokazala bova, da pri izdaji enotnih računov omrežnina in drugi prispevki nimajo akcesorne narave glede na terjatev za dobavljeno energijo in da posledično zanje veljajo daljši zastaralni roki, tudi kadar gre za enotni račun. Zadeva je po najinem mnenju zanimiva tako z vidika gospodinjskega odjemalca kot tudi z vidika dobaviteljev in sistemskih operaterjev, zlasti v primeru, kadar gre za popravke prevzetih količin za pretekla obdobja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Novela ZKP-N še ni pod streho

Toni Tovornik, 5.10.2017

Kazenski postopek

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2017Po vetu v Državnem svetu tudi odbor za pravosodje ni sprejel mnenja o ustreznosti novele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vladavina prava ni bipolarno beleženje zmag in porazov

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Postalo je običajno, da se v medijih poudarjeno in izpostavljeno objavljajo izjave o ocenjevanju kakovosti dela tožilstva in sodišč v kazenskih postopkih s preštevanjem števila vloženih obtožnic, pravnomočnih obtožnic in - predvsem - obsodilnih sodb. Torej z golo statistiko odstotka sodnih zadev, ki se končajo z obsodilno sodbo. Pričakovano zato na enak način svoje prepričanje o kakovosti delovanja kazenskega sodstva oblikuje tudi kvalificirani del splošne javnosti: sodnice in sodniki sodijo "dobro", če izrekajo obsodilne sodbe; višja sodišča in vrhovno sodišče upravičijo proračunska sredstva za svoj obstoj in delovanje, če potrjujejo prvostopenjske obsodilne sodbe; ustavno sodišče ne hromi delovanja sodne veje oblasti in organov pregona kaznivih dejanj, če v sodnih postopkih in sodbah ne prepozna kršitve procesnih ali ustavnih pravic; tožilke in tožilci pa so zgledni predstavniki svojega poklica, če pogosto vlagajo obtožnice, terjajo visoke kazni za obtožence in uspejo zagotoviti izrek obsodilne sodbe. Ne nazadnje pa odvetniki in odvetnice svojega družbenega poslanstva ne opravljajo barabinsko - le v primeru - če sodišča in tožilstva ne ovirajo pri hitrem poteku glavnih obravnav, izvajanju obremenilnih dokazov in izrekanju obsodilnih sodb. Takšna je medijska in splošna percepcija tega, za kaj res gre in za kaj naj sploh gre v kazenskem pravu in sodstvu. To ni samo zelo zaskrbljujoče. To v popolnosti in totalnosti onemogoča ohranjanje in razvoj minimalnih standardov vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Pravo, etika in šport: Šport ni slab ali dober, taki smo ljudje

dr. Andraž Teršek, 6.10.2016

Šport in organizacije

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2016Leta 2008 izdana monografija Šport in pravo je bila slovenski monografski prvenec o tej vsebini. Odlična knjiga. Leto prej so akademski kolegi s Fakultete za šport prispevali veščo monografsko obravnavo etike v športu. Ti izhodiščni knjižni podjetji sta ostali nepreseženi. Ne le o primernosti, tudi o potrebi, da se ju preseže, ali vsaj dopolni, ne gre dvomiti. Razlogov je več. Mednje gre uvrstiti vsaj nekaj očitnih in pomembnih dejstev (ne le tez) o športu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Jesen

Matej Tomažin, 30.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2015Sovpadanje rdečih številk na svetovnih in na regijskih borzah z obdobjem, ko v naravi listje menja zeleno barvo za rdečo, je seveda naključje. Ni pa naključje, da se vse več vlagateljev po svetu sprašuje, ali smo po nekajletnem obdobju rasti spet pred medvedjim trendom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Uživajmo v jeseni

Matej Tomažin, 2.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2014Začetek jeseni je postregel s kar nekaj sončnimi trenutki. In to ne zgolj v naravi, temveč tudi v gospodarstvu. Napovedi glede prihodnjega gospodarskega gibanja so bolj optimistične in če k temu prištejemo še druge pozitivne novice, se zdi, da se je tudi v Sloveniji črn oblak pesimizma končno razpihal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

"Posebno nevarno opravilo" v splošnih pogojih zavarovalniških pogodb

Edita Turičnik, 3.10.2013

ZAVAROVALNIŠTVO

Edita Turičnik, Pravna praksa, 38/2013Danes si življenja brez življenjskega, zdravstvenega, odgovornostnega, premoženjskega zavarovanja ali zavarovanja nepremoženjskih pravic skorajda nihče ne predstavlja, saj se prav s sklenitvijo zavarovalnih pogodb ustvarja gospodarska varnost z izravnavanjem grozečih gospodarskih in drugih nevarnosti, prav tako pa se zagotavlja ekonomska varnost posameznika oziroma stabilnost v družbi. Pri tem se vsi vpleteni subjekti in še toliko bolj fizične osebe zanašajo na sklenjene zavarovalne pogodbe in pričakujejo, da jim bo ob nastopu zavarovalnega primera v ustrezni in predvsem dogovorjeni višini povrnjena morebitna nastala premoženjska ali nepremoženjska škoda. Žal pa so ob uveljavljanju zahtevkov iz zavarovanja vse prepogosto soočeni z odgovorom zavarovalnice, da je predmetni dogodek v skladu s splošnimi pogoji konkretnega zavarovanja izključen iz zavarovalnega kritja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Obsodba na podlagi izjav pokojnega soobdolženca

dr. Andreja Tratnik, 3.10.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2013V kazenskem postopku se išče resnica: dopustna je le obsodba nekoga, ki je zares izvršil kaznivo dejanje. Zato morajo organi preiskovanja in pregona zbrati dokaze, s katerimi prepričajo sodišče v krivdo obdolženega. Dokazovanje neponovljivega historičnega dogodka je težavno, še zlasti če ga skuša storilec prikriti ali pa preusmeriti pravilno sled. Še toliko težje pa postane, če je krivda nekoga utemeljena na pričanju že umrlega soobdolženca. Prav to se je zgodilo v zadevi Brzuszczyński proti Poljski. Morilec je kmalu po prijetju priznal krivdo za umor in v pričanju inkriminiral tudi pritožnika. Svoje pričanje je čez nekaj časa spremenil in - še preden je tožilstvu uspelo pridobiti pojasnila glede sprememb v zagovoru - naredil samomor. Pritožnik je bil kljub temu - zlasti na podlagi njegovih prvotnih izjav - obsojen zaradi pomoči in napeljevanja k umoru ter poskusa izsiljevanja odkupnine. Vprašanje pa je, ali tudi po poštenem postopku, v skladu s katerim mora biti obdolžencu dana možnost zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP v povezavi s točko d tretjega odstavka tega člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Razsojeno

Toni Tovornik, 3.10.2013

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2013Nagrada odvetniku v primeru t. i. množičnih tožb Po umiku tožbe je sodišče postopek ustavilo in odločilo o stroških postopka, zoper to odločitev se pritožuje tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe s sklepom ustavilo postopek in odločil
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Slovenska borza se prebuja

Matej Tomažin, 4.10.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2012September je prinesel nekaj, česar slovenska borza že dolgo časa ni videla - tj. konkretnejšo rast tečajev slovenskih delnic. Seveda ne vseh, saj je zanimanje predvsem za tista podjetja, ki imajo stabilen denarni tok, poslujejo brez težav, za nameček pa se morebiti omenjajo kot privatizacijske tarče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Razsojeno

Toni Tovornik, 4.10.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2012Tožeča stranka (pooblaščenka) je zamudila narok za glavno obravnavo, zato je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker zamude ni zakrivila sama oziroma je bil vzrok za zamudo upravičen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Volilni spor

dr. Jurij Toplak, 4.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 38/2012Pod mentorstvom prof. dr. Franca Grada je na PF Univerze v Ljubljani 24. aprila 2012 doktorirala ustavna sodnica Jadranka Sovdat. V disertaciji Volilni spor je obdelala področje reševanja sporov, ki izhajajo iz kršitev volilnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Nedelujoč sistem nedoločenih kazni

Andreja Tratnik, 4.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2012James, Wells in Lee se bili obsojeni na nedoločene kazni. Ko so prestali minimalno obdobje, ki ga je določil sodnik, niso bili izpuščeni. Hkrati pa niso bili vključeni v nobenega od priporočenih rehabilitacijskih programov. Preprosto so ostali zaprti. Vse dokler se njihovo potovanje po zaporniškem sistemu navzgor (svobodi bližje) ni začelo: James je čakal na premestitev v zapor, ki mu je omogočil vključitev v program za rehabilitacijo, pet, Wells 21, Lee pa kar 25 mesecev. Doma s pritožbami niso uspeli, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in zatrjevali kršitev prvega in četrtega odstavka 5. člena (pravica do svobode in varnosti) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Vrnitev k osnovam

Matej Tomažin, 6.10.2011

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2011Hitrost današnjega življenja nam pogosto premeša mnogo kart, zato se ne gre čuditi, da se na več področjih vračamo k osnovam. Tudi na kapitalskih trgih in pri investiranju. Danes, ko smo priča nenehnim obratom, precejšnji negotovosti in spremenjenemu odnosu do tveganja, je smiselno obnoviti tiste osnove, ki nam lahko zagotovijo miren spanec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Razsojeno

Toni Tovornik, 6.10.2011

Prekrški

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2011Sodišče prve stopnje je 30. decembra 2010 storilcu prekrška s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 31. avgusta 2009, ko je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Ponižujoča sedemdnevna osamitev golega zapornika

Andreja Tratnik, 6.10.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2011Zapornika so hoteli iz samice premestiti v celico z več zaporniki. Ker v tej celici stranišče ni bilo ločeno s pregrado ali zaveso od preostalega (bivalnega) dela celice, se je zapornik temu uprl. Prišlo je do prerivanja. Zato so ga zaprli v samico. Povsem golega. Za en teden. Lahko tako ravnanje pomeni mučenje oziroma nečloveško ali ponižujoče ravnanje iz 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Osnove prekrškovnega prava

Maja Tratnik, 6.10.2011

Kultura in umetnost

Maja Tratnik, Pravna praksa, 38/2011Pred letošnjim poletjem je izšla knjiga Osnove prekrškovnega prava (GV Založba, Ljubljana 2011, 446 strani) avtorjev Suzane Gril in Rafaela Viltužnika. Knjiga, kot v predgovoru zapišeta avtorja, prinaša pregled pravnih okvirov, ki urejajo področje prekrškov kot dela kaznovalnega prava, in oris materialnih temeljev, ki veljajo za vse predpise, v katerih so določeni prekrški, ter podrobneje opisuje prekrškovni postopek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Javno dobro

Tratnik Matjaž, Vrenčur Renato, 30.9.2010

Lastnina in druge stvarne pravice, Pravoznanstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur, Pravna praksa, 38/2010Omejitve ali odvzem lastninske pravice v javnem interesu pridejo najbolj do izraza v primeru, ko se nepremičnini podeli status javnega dobra. Tu je treba takoj poudariti, da je pojem javnega dobra širši od pojma nepremičnine oziroma nepremične stvari, kot je ta opredeljena v 18. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), in zajema tudi razne dobrine in storitve. Tako je javno dobro tudi zrak, ki ga vdihavamo, oziroma zračni prostor, ki je namenjen zračni plovbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Pravica do nerazkritja novinarskega vira

Andreja Tratnik, 30.9.2010

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2010Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je razglasil pomembno sodbo, ki je utrdila ali celo nadgradila neodvisen položaj novinarjev. V sodni praksi tega sodišča in tudi v raznih priporočilih Sveta Evrope je že dalj časa splošno sprejeto dejstvo, da je pravica novinarjev, da ne izdajo svojega vira informacij javnim oblastem, temeljna za uresničevanje njihove pravice do svobode izražanja, določene v 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Omejitev te pravice je dovoljena le v izjemnih primerih, in kot je odločil Veliki senat ESČP v tej zadevi, le po predhodni odobritvi zahteve za razkritje vira informacij s strani sodišča ali drugega neodvisnega (od izvršilne in zakonodajne veje oblasti) organa. In to tudi v primeru, ko je na drugi strani tehtnice pregon hudega kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Političen vpliv na medije omejuje njihovo svobodo izražanja

Andreja Tratnik, 1.10.2009

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2009Brez pluralizma ni demokracije. To trditev je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vzelo za izhodišče pri odločanju o zadevi, v kateri je 14 novinarjev nacionalne televizije Teleradio - Moldova (TRM) očitalo, da jim je bilo zaradi politične kontrole nad njihovim delom poseženo v svobodo izra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prostorskem načrtovanju

Peter Lovšin, 1.10.2009

Uprava

Peter Lovšin, Janez Tekavc, Pravna praksa, 38/2009Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pripravilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C),1 ki bi lahko končno le vzpostavil pravno podlago, da to ministrstvo sodeluje v postopku priprave prostorskih aktov kot nosilec urejanja prostora. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

Razsojeno

Toni Tovornik, 4.10.2007

Obligacije

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2007 Kako pomembno je prebrati celotno pogodbo in preveriti, kaj dejansko pomeni vsak posamezen člen za posamezno stranko, je razvidno iz primera, ki ga je obravnavalo Višje sodišče v Kopru.1 Stranki sta sklenili pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju pri razvozu in prodaji izdelkov kot trajno pog...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

Prednostne delnice so presenetile

Matej Tomažin, 4.10.2007

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2007univ. dipl. ekonomist, član uprave družbe za upravljanje Alfa Invest, d.o.o., Zagreb Letošnje skupščine so potekale večinoma brez presenečenj, le pri nekaterih smo zaznali malo več živahnosti, tako v obliki izpodbojnih tožb (npr. pri skupščini Luke Koper) kot v obliki nasprotnih predlogov (npr. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄38

Doktrinarni obseg pravice dostopa do informacij javnega značaja

mag. Andraž Teršek, 6.10.2005

Javno obveščanje

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2005Drugi odstavek 39. člena ustave je primer, ko slovenska ustava zagotavlja višjo raven varstva pravic v primerjavi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) in s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki zadeva 10. člen EKČP.1 Snovalci zakona o dostopu do informacij jav...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

2017(4) 2016(1) 2015(1) 2014(1)
2013(3) 2012(4) 2011(4) 2010(2)
2009(2) 2007(2) 2005(1) 2003(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov