O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Katalonija in pravica do samoodločbe

Marko Krajnc, 4.10.2018

MEDNARODNO PRAVO

Marko Krajnc, Pravna praksa, 38/2018Dne 1. in 27. oktobra 2018 mineva eno leto od referenduma o neodvisnosti in kasnejše enostranske razglasitve neodvisnosti Katalonije, ki je v mednarodni skupnosti ponovno spodbudila razpravo o pravici do samoodločbe. Katalonsko vprašanje je precej pozornosti vzbudilo tudi v slovenski javnosti, saj si je tudi slovenski narod še ne tako dolgo nazaj s sklicevanjem prav na pravico do samoodločbe prizadeval za ustanovitev lastne države. Glede na to, da španska ustava odcepitve Katalonije kot avtonomne pokrajine ne predvideva, se kot ključno vprašanje zastavlja, ali mednarodno pravo daje posameznemu narodu pravico, da se lahko na podlagi na referendumu izražene volje odcepi od matične države. Prav tako je vprašljivo, ali gre primer Katalonije enačiti z nastankom Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Evropa

Patricij Maček, 4.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 38/2018 Ponedeljek, 24. 9. Poljska. Evropska komisija (EK) je proti Poljski začela postopek pred Sodiščem Evropske unije (EU), da bi zaščitila neodvisnost poljskega vrhovnega sodišča. Za ukrep se je odločila zaradi kršitev načela neodvisnosti sodstva, nastalih z novim poljskim
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Evropa

Patricij Maček, 5.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 38/2017 Torek, 26. 9. Živilska zakonodaja. Evropska komisija (EK) je objavila smernice o uporabi živilske zakonodaje Evropske unije (EU) in zakonodaje EU o varstvu potrošnikov pri vprašanju neenotne kakovosti izdelkov. Te ukrepe je v letošnjem govoru o stanju v EU napovedal pre
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Nespodobno povabilo v luči Uredbe (EU) št. 604/2013

dr. Sebastjan Zbičajnik, 5.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Sebastjan Zbičajnik, Pravna praksa, 38/2017Zakonitost prehoda državne meje pri oblastno organiziranem tranzitu ni urejena z Uredbo (EU) št. 604/2013. Tudi Zakonik o schengenskih mejah ne daje odgovora na vprašanje, kako se obravnava prehod meje članice EU, kot je bil organiziran ob prehodu večjega števila migrantov skozi zahodnobalkanske države od leta 2015 do konca februarja 2016. Sodišče EU je na vprašanje, ali so državljani tretje države - katerih vstop so odobrili/tolerirali (brez izpolnjevanja pogojev za vstop) organi prve države članice - "nezakonito prečkali" ozemlje te države članice, odgovorilo pozitivno v smislu Uredbe (EU) št. 604/2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Slovenija in Hrvaška po arbitražni odločbi: bo jalovo sodelovanje končno postalo evropsko - lojalno?

Erazem Bohinc, 5.10.2017

Republika Hrvaška

Erazem Bohinc, Pravna praksa, 38/2017V organizaciji Slovenskega društva za evropsko pravo je v četrtek, 31. avgusta, na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Ljubljani potekalo predavanje prof. dr. Marka Pavlihe na temo aktualne tematike o arbitražni odločbi in njeni uveljavitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 6.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2016 Sodbe Sodišča 21. september Vstavi izbrisano tabelo 22. september Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 19.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Evropa

Irena Vovk, 6.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2016 Torek, 20. 9. Energetska statistika. Digitalna publikacija o energetski statistiki (Shedding light on energy in the EU - A guided tour of energy statistics), ki jo je objavil Eurostat, bo zlasti v pomoč državljanom in organom, ki želijo bolje razumeti izzive energets
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Sodna odločba sodišča druge države članice, ki je v nasprotju s pravom EU, ne pomeni kršitve javnega reda

dr. Judita Dolžan, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 38/2015V eni svojih najnovejših sodb je Sodišče EU vnovič razlagalo obseg pojma javni red v Uredbi Bruselj I. V okviru spora med družbama Diageo Brands in Simiramida se je namreč nizozemskemu vrhovnemu sodišču postavilo vprašanje, ali pridržek javnega reda v 1. točki 34. člena Uredbe Bruselj I zajema tudi primer, ko je odločba države članice izvora v očitnem nasprotju s pravom EU in je bila izdana na podlagi kršitve procesnih jamstev. Nadalje je sodišče želelo vedeti tudi, ali dejstvo, da stranka, ki se sklicuje na ta razlog v državi članici izvora, ni izčrpala pravnih sredstev, ovira uspešno sklicevanje na razlog javnega reda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Zastaranje davčnih goljufij po pravu EU - nedopustno?

Zoran Skubic, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2015Zastaranje kazenskih postopkov je spričo več medijsko odmevnih primerov (spet) v središču pozornosti slovenske javnosti in s tem vnovič predmet pravosodne politike. Gre za problematiko, ki je nedvomno večplastna in glede katere pavšalno posploševanje ni in ne more biti na mestu. Nosilcem prisilne oblasti v demokratični družbi pač ne more biti dovoljeno, da zaradi (utemeljeno očitanega) prestopka v pravice posameznika posegajo v nedogled. A po drugi strani bi lahko prekratki zastaralni roki de facto dekriminalizirali prepovedana ravnanja, zlasti ko gre za kompleksne primere. Doseči pravično ravnotežje mora biti torej tenkočutno početje, ki se mu ne more izogniti niti pravo EU. Sodišče EU je bilo tako pred nedavnim soočeno s pomembno, skoraj bogokletno dilemo: ali pravo EU nacionalnim sodiščem nalaga, da morajo zaradi zagotovitve učinkovitega pregona in procesiranja kaznivih dejanj s področja davkov nekatere določbe nacionalnega prava o zastaranju teh kaznivih dejanj - preprosto spregledati? Odgovor je, presenetljivo: da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Kakšna skupna azilna in migracijska politika?

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 38/2015V kakofoniji improviziranih odzivov na množične prihode beguncev in migrantov je slišati tudi pozive, da je treba spoštovati pravila skupne azilne in migracijske politike EU. Katere skupne politike? Sama je ne vidim. Vidim nekaj pravil, o katerih so se države članice poenotile, ta pa se nanašajo pretežno na schengenski prostor, varovanje zunanje meje, postopke vračanja in azil. Zakonito priseljevanje in načrtovanje priseljevanja ostajata skoraj povsem zunaj politike EU. Države določajo vsaka svoja, zelo različna pravila, komu bodo omogočile prebivanje in pod kakšnimi pogoji. Izjema so visokokvalificirani delavci in raziskovalci, za katere so pogoji poenoteni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Sorazmernost in doniranje in vitro zarodkov v znanstvene namene

Jaka Kukavica, 30.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Jaka Kukavica, Pravna praksa, 38/2015Zaradi narave zadev, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) poklicano obravnavati, je pogosto v položaju, ko mora odgovoriti na etično občutljiva vprašanja, ki so za sodniško presojo praviloma zahtevnejša. Čeprav se ESČP pogosto poskuša izogniti obravnavi takih vprašanj, je v zadevi Parillo proti Italiji jasno odgovorilo, da prepoved doniranja in vitro zarodka v znanstvene namene ne krši 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Evropa

Irena Vovk, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2015 Torek, 15. 9. Zaposlenost. Stopnja zaposlenosti v evrskem območju se je po podatkih Eurostata v drugem četrtletju letos v primerjavi s četrtletjem poprej dvignila za 0,3 odstotka, v vsej EU pa se je v enakem obdobju dvignila za 0,2 odstotka. Na letni ravni se je zaposlenost
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Evropa

Irena Vovk, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 Torek, 23. 9. Program Erasmus. Nova študija o učinkih programa EU za študentske izmenjave Erasmus kaže, da imajo diplomanti z mednarodnimi izkušnjami precej boljši položaj na trgu dela. Verjetnost, da bodo dolgotrajno brezposelni, je v primerjavi s tistimi, ki niso študiral
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 Sodbe Splošnega sodišča 23. september Vstavi izbrisano tabelo 24. september Vstavi izbrisano tabelo 25. september
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zaračunavanje prtljage potnikom v letalskem prometu: stvar tržnega dogovora ali nepošten pogoj po pravu EU?

Zoran Skubic, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2014Posedanje po letališčih je za marsikoga precej naporen del službenega vsakdana. Predčasni prihodi, varnostni pregledi, predvsem pa venomer mučno prekladanje ročne in manj ročne prtljage z merjenjem in tehtanjem dostikrat občutno parajo živce. Potem pa se ti zgodi, da ti kak "nizkocenovni" letalski prevoznik vsak dodatni centimeter ali presežni kilogram še mastno zaračuna. Pa to (res) sme? Z drugimi besedami, je tako početje skladno z Uredbo 1008/2008 o skupnih pravilih zračnega prevoza, primarnega pravnega vira EU, ki določa cene zračnih prevozov na skupnem trgu? Tako niti ne preseneča, da je špansko sodišče pred kratkim povprašalo Sodišče (EU), ali načelo prostega določanja cen iz prvega odstavka 22. člena Uredbe 1008/2008 nasprotuje domači zakonodaji, ki letalskim družbam prepoveduje zaračunavanje oddaje potniške prtljage na podlagi izbirnega doplačila. Z drugimi besedami, ali nizkocenovne letalske družbe, kot so Vueling, Ryanair, easyJet ali Germanwings, ravnajo v nasprotju s pravom EU, ko zaračunavajo oddajo in prevoz prtljage potnikov kot izbirno - tj. "nadstandardno" - storitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Po nadomestno materinstvo v tujino

Aleš Velkaverh, 2.10.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 38/2014Pojem nadomestno materinstvo označuje razmerje, v katerem se ženska (nadomestna mati) zaveže odplačno ali neodplačno donositi otroka in ga po rojstvu prepustiti drugi pogodbeni stranki (naročniku) - praviloma paru, ki ne more spočeti otroka po naravni poti. Z nadomestnim materinstvom lahko sodobna medicina omogoči rojstvo biološkega otroka tudi parom, ki jim sicer druge oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo ne pomagajo. Kljub temu je v večini evropskih držav (tudi v Sloveniji) taka oblika oploditve prepovedana in zato za pare nedosegljiva. Glede na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Mennesson in Labassee pa bodo imeli posamezniki zdaj možnost, da pogodbe o nadomestnem materinstvu brez ovir sklepajo v tujini, saj bodo morale države pravne učinke takim pogodbam priznati tudi doma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Sodišče EU kot motor evropeizacije zasebnega prava: Ignorantia iuris Europae nocet

Petra Weingerl, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 38/2014Sodna praksa Sodišča EU ima znaten vpliv na zasebno pravo držav članic, s tem pa tudi na slovensko zasebno pravo. Razlaga posameznega pravnega pravila, ki jo Sodišče EU poda v postopku predhodnega odločanja, je zavezujoča z učinkom erga omnes in praviloma ex tunc v vseh državah članicah EU, zato je za pravnike nujno, da se s to sodno prakso redno seznanjajo in jo pri svojem delu tudi upoštevajo. Za sodnike to pomeni, da morajo razlagati pravna pravila skladno z razlago, ki jo je podalo Sodišče EU, za zakonodajalca pa to pomeni, da mora prilagoditi morebitno neskladno pozitivno zakonodajo. Prispevek bo podal kratek pregled nekaterih (predvsem novejših) sodb Sodišča EU, s katerimi je Sodišče EU s svojo razlago poseglo globoko v uveljavljene koncepte zasebnega prava skozi bolj ali manj ustvarjalno razlago prava EU. Pri tem se bo omejil na posamezne koncepte obligacijskega prava - na pogodbeno svobodo strank in na odškodninsko odgovornost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Evropa

dr. Nana Weber, 3.10.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38/2013Torek, 24. 9. Medicinski pripomočki. Evropska komisija je s sprejemom ukrepov za izboljšanje varnosti medicinskih pripomočkov izpolnila svojo zavezo, da bo povrnila zaupanje pacientov v sektor medicinskih pripomočkov, ki je bilo med drugim omajano po odkritju, da je francosko podjetje Poly i
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 3.10.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Potrošniki in zavajajoče poslovne prakse: ko trgovca niti poklicna skrbnost ne ekskulpira

Zoran Skubic, 3.10.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2013Kot postaja marsikomu vse bolj jasno - razen, žal, pogosto potrošnikom samim - pridobiva pravo varstva potrošnikov vse bolj absolutistične poteze, sploh nasproti trgovcem (ponudnikom). Gre za pravni poligon, na katerem EU že dolgo časa igra glavno, države članice pa zgolj stranske vloge. Potrošnik je (bil?) v moderni postindustrijski družbi v razmerju s ponudnikom z gospodarsko, informacijsko in izkustveno prevladujočim položajem nedvomno podrejena pogodbena stranka. Zato je visoka raven njegove zaščite nedvomno utemeljena in upravičena, saj drugače na tem segmentu težko govorimo o dejanski enako(pravno)sti pogodbenih strank. Pri tem pa se tehtnica justice nedavne prakse Sodišča (EU) že nevarno nagiba v breme potrošnikovih sopogodbenikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Obsodba na podlagi izjav pokojnega soobdolženca

dr. Andreja Tratnik, 3.10.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2013V kazenskem postopku se išče resnica: dopustna je le obsodba nekoga, ki je zares izvršil kaznivo dejanje. Zato morajo organi preiskovanja in pregona zbrati dokaze, s katerimi prepričajo sodišče v krivdo obdolženega. Dokazovanje neponovljivega historičnega dogodka je težavno, še zlasti če ga skuša storilec prikriti ali pa preusmeriti pravilno sled. Še toliko težje pa postane, če je krivda nekoga utemeljena na pričanju že umrlega soobdolženca. Prav to se je zgodilo v zadevi Brzuszczyński proti Poljski. Morilec je kmalu po prijetju priznal krivdo za umor in v pričanju inkriminiral tudi pritožnika. Svoje pričanje je čez nekaj časa spremenil in - še preden je tožilstvu uspelo pridobiti pojasnila glede sprememb v zagovoru - naredil samomor. Pritožnik je bil kljub temu - zlasti na podlagi njegovih prvotnih izjav - obsojen zaradi pomoči in napeljevanja k umoru ter poskusa izsiljevanja odkupnine. Vprašanje pa je, ali tudi po poštenem postopku, v skladu s katerim mora biti obdolžencu dana možnost zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP v povezavi s točko d tretjega odstavka tega člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Evropska centralna banka - kam in kako?

Igor Vuksanović, 4.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 38/2012Evropska centralna banka (ECB) je institucija Evropske unije (EU), ki v sebi združuje izjemno moč, pomen, pooblastila in avtonomijo, po drugi strani pa je bila, vsaj pred finančno krizo, močno odmaknjena od pozornosti javnosti, s slovesom birokratske, tehnokratske, netransparentne in "tehnične" institucije. Njena vloga v reševanju finančne krize, njena dejanska oblastna moč in vrednote, ki jih zastopa v evropskem političnem in javnem življenju, upravičujejo (in zahtevajo), da se sedanji pravni položaj ECB in prognoze morebitnih reform obdelajo tudi v pravni literaturi. Pri tem se želim osredotočiti predvsem na tiste vidike, ki so relevantni in pomembni v kontekstu finančne krize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Evropa

Irena Vovk, 4.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2012Torek, 25. 9. Ženske kvote. Devet članic EU (Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska in Velika Britanija) nasprotuje osnutku predloga direktive, po katerem naj bi se delež žensk v upravah podjetij do leta 2020 zvišal na 40 odstotkov, s čimer naj bi članice EU
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

2018(2) 2017(3) 2016(2) 2015(6)
2014(6) 2013(4) 2012(6) 2011(5)
2010(4) 2009(5) 2007(5)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H IJ K L M NOP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov