O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 31)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Dovoljeno število nadur pri delu s krajšim delovnim časom

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.10.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38/2018Delodajalec ima zaposleno delavko za krajši delovni čas 20 ur na teden (ne na podlagi posebnih predpisov). Koliko nadur lahko delavka v povprečju opravi na mesec?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Dodatek za delovno dobo pri javnih delih

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.10.2018

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38/2018Delodajalec ima zaposlenega delavca preko javnih del. Ali mu mora obračunati dodatek za delovno dobo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kazenski zakonik z novelo KZ-1E in uvodnimi pojasnili

Jan Stajnko, 4.10.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Stajnko, Pravna praksa, 38/2018Slovenski zakonodajalec je 24. maja 2017 sprejel novelo KZ-1E, ki je začela veljati 2. junija 2017. Gre za spremembo pomembnejšega zakona, ki predstavlja temelj za daljnosežne posege v človekove pravice posameznikov, a jih hkrati ob upoštevanju načela zakonitosti in načela sorazmernosti tudi ščiti ter tako omogoča dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva tudi v tistih primerih, ko družba začuti potrebo po kaznovanju. Zato je treba pozdraviti novo izdajo zakonskega besedila Kazenskega zakonika (KZ-1) z novelo KZ-1E in uvodnimi pojasnili, katerih avtorica je docentka dr. Sabina Zgaga, svetovalka na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v ZDA

Maša Setnikar, 4.10.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 38/2018Po uvodni predstavitvi študije o začasnem zadržanju kazni zapora po pravnomočni obsodbi sem poleg slovenske najprej predstavila kanadsko in nato še nemško doktrino in prakso. V pričujočem prispevku predstavljam ureditev tega vprašanja v ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Lastna menica v izvršbi proti zavezancu potrošniku

dr. Jorg Sladič, 4.10.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 38/2018Sodišče EU je na prvi pogled sicer odločalo o vprašanju, ki zadeva plačilne naloge, izdane na podlagi (lastne) menice. Toda vsebina odločbe je pomembnejša za sklepe o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se nanaša na ugovorni rok, obseg pooblastil sodišča, ki sprejema sklep o izvršbi, in na eventualno maksimo (prekluzijsko načelo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Lažni podatki o lastništvu motornega vozila v zavarovalni pogodbi po pravu Unije ne povzročijo neveljavnosti zavarovalne pogodbe

Zoran Skubic, 5.10.2017

ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2017Življenje voznikov, če je govora o zastojih na cesti, ki so posledica takih ali drugačnih del, zlasti v že tako prenatrpanih mestnih središčih, res ni potica. Utrip ceste v takih okoliščinah prav hitro izgubi svoj prvinski čar. In če se nam potem pripeti še kak nesrečen trk s soudeležencem v prometu, je naš vsakdan kaj kmalu zapolnjen z urejanjem dokumentov in drugih obveznosti, ki so povezane z uveljavljanjem pravic iz zavarovalne pogodbe. Toda pri tem so zapleti skoraj neizbežni. Že pravilno izpolnjevanje evropskega poročila o prometni nesreči je precej zahtevno opravilo celo za izkušenega pravnika, kaj šele za povprečnega državljana. Toda kaj se zgodi, če kateri od udeležencev v nesreči v poročilu navaja lažne podatke? Ali, kar je še huje, je lažne podatke navedel že ob sklenitvi zavarovalne pogodbe? Po portugalski področni zakonodaji se zavarovalna pogodba šteje za absolutno nično, če so v njej navedene lažne izjave o lastništvu motornega vozila in o identiteti njegovega običajnega voznika. Pa je to v skladu s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Suspenz pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.10.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38/2017Delavki bi radi omogočili, da bi še eno leto po koncu porodniškega dopusta ostala doma z otrokom, vendar brez nadomestila plače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Portret: Edward Joseph Snowden, ameriški žvižgač

dr. Mitja Stefancic, 6.10.2016

Človekove pravice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2016Edward Joseph Snowden je ameriški žvižgač, nekdanji uslužbenec ameriške Agencije za nacionalno varnost (ang. kratica NSA), ki je leta 2013 javnosti razkril masovni nadzor komunikacij, od mobilnih sporočil in telefonskih klicev pa vse do elektronskih komunikacij in spletnih podatkov. Zaradi tega je ameriško pravosodno ministrstvo 21. junija istega leta proti njemu podalo obtožbo na podlagi kršitve Zakona o vohunjenju (ki sicer izvira iz davnega leta 1917) in ga obtožilo kraje tajnih podatkov, ki naj bi bili last ameriške vlade.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Vštevanje hišnega pripora z elektronskim nadzorom v izrečeno kazen zapora

Zoran Skubic, 6.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2016Promocija in implementacija alternativnih oblik prestajanja kazni zapora in drugih oblik odvzema prostosti v zvezi s kazenskim postopkom sta stalni spremljevalki pravosodne prakse praktično vseh držav članic Unije. Še več - v pogajanjih z marsikatero sedanjo članico je Unija pristop pogojevala tudi z uvedbo čim širšega spektra tovrstnih ukrepov. Toda ali je moč vsako oblastno omejitev prostosti v okviru kazenskega postopka šteti za popolnoma enakovredno, ne glede na siceršnje okoliščine? Sodišče EU je bilo pred kratkim soočeno z dilemo, ali je treba obsojencu v luči Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep) v trajanje zaporne kazni, ki jo mora prestati v odreditveni državi naloga, v celoti všteti čas, ko je bil v izvršitveni državi podvržen hišnemu priporu z elektronskim nadzorom gibanja in drugim omejevalnim ukrepom. Odgovor je presenetljivo - niti ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Zunajzakonska skupnost

Nataša Skubic, 30.9.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 38/2015V slovenskem pravu poznamo štiri vrste partnerskih življenjskih skupnosti: zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, registrirano istospolno partnersko skupnost in dejansko življenjsko skupnost istospolnih partnerjev (vse štiri so podrobno opisane v Novak, B.: Družinsko pravo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2014, str. 75?150). Pojem zakonska zveza v angleščino prevedemo kot a marriage, pojem registrirana istospolna partnerska skupnost lahko prevedemo kot a registered (same-sex) civil partnership in pojem dejanska življenjska skupnost istospolnih partnerjev kot a (de facto) same-sex parthership.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Zastaranje davčnih goljufij po pravu EU - nedopustno?

Zoran Skubic, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2015Zastaranje kazenskih postopkov je spričo več medijsko odmevnih primerov (spet) v središču pozornosti slovenske javnosti in s tem vnovič predmet pravosodne politike. Gre za problematiko, ki je nedvomno večplastna in glede katere pavšalno posploševanje ni in ne more biti na mestu. Nosilcem prisilne oblasti v demokratični družbi pač ne more biti dovoljeno, da zaradi (utemeljeno očitanega) prestopka v pravice posameznika posegajo v nedogled. A po drugi strani bi lahko prekratki zastaralni roki de facto dekriminalizirali prepovedana ravnanja, zlasti ko gre za kompleksne primere. Doseči pravično ravnotežje mora biti torej tenkočutno početje, ki se mu ne more izogniti niti pravo EU. Sodišče EU je bilo tako pred nedavnim soočeno s pomembno, skoraj bogokletno dilemo: ali pravo EU nacionalnim sodiščem nalaga, da morajo zaradi zagotovitve učinkovitega pregona in procesiranja kaznivih dejanj s področja davkov nekatere določbe nacionalnega prava o zastaranju teh kaznivih dejanj - preprosto spregledati? Odgovor je, presenetljivo: da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Banke, finančna kriza in razprava o primernejši regulativi

mag. Mitja Stefancic, 2.10.2014

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2014Globalna finančna kriza je opomin in veleva, naj zdrav bančni sistem temelji na dobičkonosnih, a vendar bolje nadzorovanih ter ustrezno kapitaliziranih bankah. Raziskave o poslovanju bank, ki so bile izvedene v zadnjih letih, in nauki, ki izhajajo iz finančne krize, kažejo, da v obdobju pred krizo številne banke niso izpolnjevale temeljnih predpostavk. O tem, ali so se banke z nastopom krize sploh kaj izboljšale, ostajajo številni dvomi. Kot je dokazala finančna kriza, specifike pri upravljanju bank in razvejanost njihovega poslovanja včasih niso povsem jasne ne tvorcem finančnih politik ne bančnim nadzornikom. Iz tega izhaja potreba po preučitvi novejših študij in sintezi ugotovitev na tem področju. Poglejmo si nekatere pomembnejše ugotovitve, ki izhajajo bodisi iz preučitve znanstvenih člankov o poslovanju bank v obdobju pred finančno krizo oziroma med njo bodisi iz razprave o novi bančni regulativi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izločitev, razdružitev

Nataša Skubic, 2.10.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 38/2014V prejšnjem kotičku sem obravnavala angleške ustreznice za pojem združitev postopka, kot ga poznamo v kazenskem postopku, in za pojem združitev pravd, kot ga poznamo v pravdnem postopku.Ugotovila sem, da združitev v angleščino najbolj splošno prevedemo kot joinder. V tej zvezi sem omenila pojme joinder of proceedings, joinder of defendants, joinder of offences/offenses, joinder of charges, joinder of applications, joinder of claims in joinder of parties. Za združitev pravd se v angleščini uporablja pojem consolidation (of actions). Skupna sodba je še en pojem, ki se nanaša na združitev postopka oziroma združitev pravd; njena angleška ustreznica je single judg(e)ment.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Pravica do pozabe - mit ali realnost

mag. Rosana Lemut Strle, 2.10.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 38/2014V tretjem desetletju uporabe interneta počasi priznavamo, da ni brez slabosti. Da so v brezmejnosti preprosto dosegljive raznovrstne informacije, tudi take, ki posamezniku onemogočajo nadzor nad osebnimi podatki in posledično vpliv na lastno podobo, kot se na spletu kaže drugim. Ker splet ničesar ne pozabi, posameznika določajo tudi podatki, ki so zastareli, napačni, nepopolni, pa jih spletni iskalnik ne glede na ta dejstva ponudi morda med prvimi rezultati iskanja po osebnem imenu posameznika ter tako vzbuja vtis o njihovi aktualnosti in relevantnosti. O t. i. pravici do pozabe se v strokovnih krogih govori že nekaj let; vse od začetka priprave nove zakonodajne ureditve varstva osebnih podatkov na ravni EU, v širši javnosti se je o tej pravici bolj šepetalo. Šele po prelomni sodbi Sodišča EU v zadevi C-131/12, Španija proti Googlu, smo o pravici do pozabe začeli razmišljati kot o možnosti, ki ni le pravno-teoretična, ampak je izvedljiva v praksi. Po svoje je bizarno, da je pot tej pravici utrl posameznik, g. Costeja, ki je hotel biti pozabljen, zdaj pa kaže, da si ga bomo res zapomnili za zmeraj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zaračunavanje prtljage potnikom v letalskem prometu: stvar tržnega dogovora ali nepošten pogoj po pravu EU?

Zoran Skubic, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2014Posedanje po letališčih je za marsikoga precej naporen del službenega vsakdana. Predčasni prihodi, varnostni pregledi, predvsem pa venomer mučno prekladanje ročne in manj ročne prtljage z merjenjem in tehtanjem dostikrat občutno parajo živce. Potem pa se ti zgodi, da ti kak "nizkocenovni" letalski prevoznik vsak dodatni centimeter ali presežni kilogram še mastno zaračuna. Pa to (res) sme? Z drugimi besedami, je tako početje skladno z Uredbo 1008/2008 o skupnih pravilih zračnega prevoza, primarnega pravnega vira EU, ki določa cene zračnih prevozov na skupnem trgu? Tako niti ne preseneča, da je špansko sodišče pred kratkim povprašalo Sodišče (EU), ali načelo prostega določanja cen iz prvega odstavka 22. člena Uredbe 1008/2008 nasprotuje domači zakonodaji, ki letalskim družbam prepoveduje zaračunavanje oddaje potniške prtljage na podlagi izbirnega doplačila. Z drugimi besedami, ali nizkocenovne letalske družbe, kot so Vueling, Ryanair, easyJet ali Germanwings, ravnajo v nasprotju s pravom EU, ko zaračunavajo oddajo in prevoz prtljage potnikov kot izbirno - tj. "nadstandardno" - storitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Sodna praksa in običaj

Nataša Skubic, 3.10.2013

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 38/2013V preteklih kotičkih sem se podrobneje posvetila angleški terminologiji v zvezi z ustavo, mednarodno pogodbo, zakonom, podzakonskim predpisom in predpisi lokalnih skupnosti, s sodno prakso in običajem pa zaključujem dolgo serijo kotičkov o pravnih virih in pregled osnovne angleške terminologije na t
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Otroci v medijih

Nika Skvarča, 3.10.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 38/2013Svoboda izražanja je temeljni civilizacijski dosežek demokratičnih držav, ki po eni strani posamezniku zagotavlja nemoten dostop do informacij, po drugi pa medijem omogoča neodvisno delovanje. V resnici je neodvisnost medijev bolj deklaratorna, saj jo pogosto omejujejo bodisi politika bodisi ekonomski interesi medijskih hiš. Prav težnja po dobičku in voajeristično občinstvo pa sta bistvena elementa, ki povzročata "rumenizacijo tiska". Pri tem se pogosto dogaja, da novinarji javni interes zamenjujejo za tisto, kar je za javnost interesantno, in tako čezmerno posežejo v zasebnost posameznikov. Med temi posamezniki so tudi otroci, ki jim z razkrivanjem njihovih identitet in zasebnosti povzročajo škodo. Ta se najpogosteje izraža v obliki stigmatizacije v njihovem socialnem okolju. Prav tej problematiki je bil namenjen posvet o otrokovi pravici do zasebnosti v medijih, ki se je odvijal 27. septembra v organizaciji Središča ZIPOM in Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Potrošniki in zavajajoče poslovne prakse: ko trgovca niti poklicna skrbnost ne ekskulpira

Zoran Skubic, 3.10.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2013Kot postaja marsikomu vse bolj jasno - razen, žal, pogosto potrošnikom samim - pridobiva pravo varstva potrošnikov vse bolj absolutistične poteze, sploh nasproti trgovcem (ponudnikom). Gre za pravni poligon, na katerem EU že dolgo časa igra glavno, države članice pa zgolj stranske vloge. Potrošnik je (bil?) v moderni postindustrijski družbi v razmerju s ponudnikom z gospodarsko, informacijsko in izkustveno prevladujočim položajem nedvomno podrejena pogodbena stranka. Zato je visoka raven njegove zaščite nedvomno utemeljena in upravičena, saj drugače na tem segmentu težko govorimo o dejanski enako(pravno)sti pogodbenih strank. Pri tem pa se tehtnica justice nedavne prakse Sodišča (EU) že nevarno nagiba v breme potrošnikovih sopogodbenikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

In vino (realiter) veritas?

Zoran Skubic, 4.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2012V svoji prvi meritorni odločitvi glede Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je Sodišče EU s široko razlago njenih določb ugotovilo, da za "zdravstveno trditev" po Uredbi šteje že zatrjevanje, da ima neko živilo začasne ali bežne učinke na človekovo zdravje. Tako je tudi recimo v primeru zagotavljanja, da je neka hrana ali pijača "lahko prebavljiva", še zlasti če ga spremlja navedba o zmanjšani vsebnosti neke vrste snovi, ki jo veliko potrošnikov pojmuje negativno (kislina). Toda kaj se zgodi v primeru, če se take trditve, čeprav izkazano resnične, nanašajo na "najbolj kulturno od vseh alkoholnih pijač" - vino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Zdravstvena reforma - čakajoč Godota

mag. Jaka Slokan, 4.10.2012

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 38/2012Beckettova dvodejanka z že ponarodelim naslovom Čakajoč Godota opisuje nestrpno pričakovanje dveh osrednjih likov (Vladimirja in Estragona) na človeka, ki ga komaj poznata in o katerem vesta le malo, razen tega, da ga morata dočakati. Celotna dramska situacija sloni na antiklimaksu čakanja in poskusov obeh antiherojev, da bi nekako zapolnila nelagodno napetost jalovega pričakovanja, s čimer razgalita absurdnost (takega?) bivanja. Vzporednica z dolgotrajnim pričakovanjem zdravstvene reforme se vsiljuje sama po sebi. Tako kot Vladimir in Estragon v Beckettovi tragikomediji vedno znova sprašujeta dečka - po mnenju nekaterih ta predstavlja upanje - kdaj pride gospod Godot (ta se v igri nikoli ne pojavi), podobno, večina strokovne in laične javnosti pri nas napeto pričakuje zdravstveno reformo. Vsak minister, pristojen za zdravje, ob začetku svojega mandata napove zdravstveno reformo, čakanje Godota pa traja že 20 let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

(Državni) nadzor nad lokalno samoupravo

dr. Miloš Senčur, 4.10.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 38/2012Komisija za preprečevanje korupcije je nedavno ob primeru pravnomočne obsodbe župana Občine Trebnje na pogojno kazen zapora zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja opozorila na problem (ne)učinkovitosti (državnega) nadzora nad delovanjem organov s področja lokalne samouprave. V tej zvezi komisija izpostavlja problem neobstoja zakonske ureditve oziroma pogojev, ki bi podobno kot pri državnih organih omogočali tudi razrešitve lokalnih funkcionarjev. Širše gledano se torej glede tega postavlja temeljno vprašanje, ali zakonska ureditev nadzora nad poslovanjem lokalnih skupnosti ustreza ustavnopravnemu okviru nadzora ali ga prebija ali pa gre morda celo za ureditev, ki je s tega vidika podnormirana. Pri poskusu osvetlitve problematike (notranjega in zunanjega) nadzora nad delovanjem lokalne samouprave je treba upoštevati vsaj dvoje: prvič, da je to področje že samo po sebi kompleksno, zaradi česar imamo opravka s problemom razsežnosti obsega in ciljev delovanja lokalne samouprave; in drugič, da sta z vprašanjem ustreznosti nadzora nad lokalno samoupravo povezani tudi vprašanji glede ustreznosti razmerij med (oblastnimi) organi s področja lokalne samouprave in ustreznosti razmerij med slednjo in državo. Izhajajoč iz teh splošnih ugotovitev, bodo zato v prispevku predvsem poudarki o tem, kaj je nujno treba upoštevati pri oblikovanju in vzpostavljanju oblik ter mehanizmov nadzora nad delovanjem lokalne samouprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Opisi gospodarskih kaznivih dejanj kot dejavnik (ne)učinkovitosti boja proti gospodarskemu kriminalu

dr. Liljana Selinšek, 6.10.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 38/2011Kljub številnim prizadevanjem na različnih ravneh naši državi še ni uspelo najti uspešne formule za boj proti gospodarskemu kriminalu. V tej formuli so zelo pomemben element opisi (inkriminacije) gospodarskih kaznivih dejanj. Če želimo učinkovit in vsestransko - torej tako do storilcev kot tudi do družbe in poštenih državljanov - pravičen končni rezultat posameznih postopkov in sistema kot celote, bo treba prej ko slej ustrezno (in) poglobljeno pozornost nameniti tudi tem opisom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Nadzorni odbor občine - njen samostojni organ ali zgolj odbor občinskega sveta?

dr. Miloš Senčur, 6.10.2011

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 38/2011Upravno sodišče je v upravnem sporu med razrešenimi člani nadzornega odbora občine kot tožniki in občino kot toženko zavrglo tožbo prvih zoper sklep občinskega sveta občine o imenovanju novih članov nadzornega odbora, s katerim so bili tožniki predčasno razrešeni. Glavni razlog za zavrženje tožbe je sicer izražen v stališču, da izpodbijani sklep občinskega sodišča ni ne po vsebini ne po obliki akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, vendar pa je sodišče hkrati zavzelo tudi stališče, da članom nadzornega odbora občine mandat poteče ex lege s prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta, čeprav je bil ta izvoljen na predčasnih volitvah. To stališče zastopa absolutno vezanost trajanja mandata nadzornega odbora na mandat občinskega sveta in ga s tem postavlja na raven delovnih teles občinskega sveta, kar pa ni v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Če je mandat nadzornega odbora res brezpogojno vezan na mandat občinskega sveta, se upravičeno postavi vprašanje, ali ne bo zato v praksi onemogočen kakovosten, stalen in neodvisen nadzor nad delovanjem lokalne skupnosti pri porabi javnih sredstev, kar je navsezadnje tudi interes lokalnega prebivalstva. V prispevku bom s pomočjo logične, sistematične, historične in teleološke metode razlage ureditve, ki jo vsebuje ZLS, poskušal prikazati spornost navedenega stališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Finančna pomoč Grčiji in ukrepi za ohranitev stabilnosti evra v mejah nemške ustave

Maja Smrkolj, 6.10.2011

Ustavno sodišče

Maja Smrkolj, Pravna praksa, 38/2011V začetku septembra je drugi senat nemškega zveznega ustavnega sodišča v pilotski sodbi odločil o treh ustavnih pritožbah, ki so se nanašale na zakonodajne ukrepe za ureditev finančne pomoči Grčiji in zagotovitev stabilizacije evra, ter vse tri pritožbe zavrnil kot neutemeljene. Hkrati pa je v zvezi z ukrepi za ohranitev stabilnosti evra podal tudi svojo obvezno razlago zadevne zakonodaje in s tem določil ustavne meje teh ukrepov ter smernice za odločitev tudi o preostalih številnih pritožbah zoper ukrepe reševanja in ohranjanja stabilnosti evra, ki so še vložene pri nemškem ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Sporazumna razveza zakonske zveze samo na podlagi notarskega zapisa sporazuma zakoncev

Nina Scortegagna-Kavčnik, 30.9.2010

Zakonska zveza in družinska razmerja

Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38/2010Članek iz revije Pravna praksa
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

2018(5) 2017(2) 2016(2) 2015(2)
2014(4) 2013(3) 2012(3) 2011(3)
2010(1) 2009(2) 2007(2) 2006(1)
2001(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov