O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kdor teče, slabo ne misli

dr. Jože Mencinger, 4.10.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 38/2018Tako bi lahko rekli za našega predsednika, ki povsod, tudi po New Yorku, kaže svojo strast do teka in še mnogo bolj do posnetkov svojega teka, s katerimi razveseljuje podanike. Tudi tiste, ki nismo poslušali njegovega govora v palači Združen
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vladavina prava ni bipolarno beleženje zmag in porazov

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Postalo je običajno, da se v medijih poudarjeno in izpostavljeno objavljajo izjave o ocenjevanju kakovosti dela tožilstva in sodišč v kazenskih postopkih s preštevanjem števila vloženih obtožnic, pravnomočnih obtožnic in - predvsem - obsodilnih sodb. Torej z golo statistiko odstotka sodnih zadev, ki se končajo z obsodilno sodbo. Pričakovano zato na enak način svoje prepričanje o kakovosti delovanja kazenskega sodstva oblikuje tudi kvalificirani del splošne javnosti: sodnice in sodniki sodijo "dobro", če izrekajo obsodilne sodbe; višja sodišča in vrhovno sodišče upravičijo proračunska sredstva za svoj obstoj in delovanje, če potrjujejo prvostopenjske obsodilne sodbe; ustavno sodišče ne hromi delovanja sodne veje oblasti in organov pregona kaznivih dejanj, če v sodnih postopkih in sodbah ne prepozna kršitve procesnih ali ustavnih pravic; tožilke in tožilci pa so zgledni predstavniki svojega poklica, če pogosto vlagajo obtožnice, terjajo visoke kazni za obtožence in uspejo zagotoviti izrek obsodilne sodbe. Ne nazadnje pa odvetniki in odvetnice svojega družbenega poslanstva ne opravljajo barabinsko - le v primeru - če sodišča in tožilstva ne ovirajo pri hitrem poteku glavnih obravnav, izvajanju obremenilnih dokazov in izrekanju obsodilnih sodb. Takšna je medijska in splošna percepcija tega, za kaj res gre in za kaj naj sploh gre v kazenskem pravu in sodstvu. To ni samo zelo zaskrbljujoče. To v popolnosti in totalnosti onemogoča ohranjanje in razvoj minimalnih standardov vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Nazaj v prihodnost

dr. Ciril Ribičič, 30.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2015V ustavnopravni stroki prevladuje prepričanje, da bi bilo bolje, da sodnikov ne bi volil državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Tako bi namreč stopila v ospredje strokovno znanje in usposobljenost kandidatov za opravljanje sodniške funkcije in zožile bi se možnosti za vnašanje političnih meril v postopek imenovanja. Sprememba je nujna zaradi uresničevanja neodvisnosti sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Za enovit petletni študij prava!

dr. Miha Juhart, 2.10.2014

Pravoznanstvo

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 38/2014Začetek študijskega leta je vselej priložnost za kritičen pogled na sistem izobraževanja pravnikov. Letošnji morda še posebej, saj študij na PF Univerze v Ljubljani končuje prva generacija študentov druge bolonjske stopnje. S tem pa se je bolonjska reforma pravnega študija v celoti uveljavila. Zato si lahko postavimo vprašanje, ali se je študij prava kakorkoli izboljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Problem skrajne lege

Tomaž Pavčnik, 2.10.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Več zakonov, več tatov in razbojnikov

mag. Sandi Kodrič, 3.10.2013

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 38/2013"Kolikor več je prepovedi, toliko siromašnejše je ljudstvo ... Več ko je zakonov, več je tatov in razbojnikov." Tako se je kitajski mislec Lao Zi v 57. izreku Dao de jinga, temeljnega dela starodavne filozofije daoizma, pred dvema tisočletjema in pol dotaknil razmerja med državo, zakoni in ljudstvom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Volilni spor

dr. Jurij Toplak, 4.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 38/2012Pod mentorstvom prof. dr. Franca Grada je na PF Univerze v Ljubljani 24. aprila 2012 doktorirala ustavna sodnica Jadranka Sovdat. V disertaciji Volilni spor je obdelala področje reševanja sporov, ki izhajajo iz kršitev volilnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Optima hereditas a patribus traditur liberis gloria virtutis rerumque gestarum

Janez Kranjc, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2011Gre za del Ciceronove misli iz spisa o dolžnostih (De off. I, 121). Slovensko bi se celotni odlomek glasil: Najboljša dediščina, ki jo starši lahko izročijo otrokom, bolj dragocena od slehernega premoženja, je slava njihovih kreposti in del; če jo onečastijo, je treba tako ravnanje obsoditi kot greh in zločin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Novi Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami

Djinović Marko, Geisler Robert, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Marko Djinović, Robert Geisler, Pravna praksa, 38/2011Na zboru članov GZS - Zbornice za poslovanje z nepremičninami, Združenja družb za nepremičninsko posredovanje, je bil v zadnjih avgustovskih dneh sprejet nov Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki nadomešča stari kodeks iz leta 1996 v delu, v katerem ta ureja odnose med udeleženci prometa z nepremičninami. Potreba po novem kodeksu je nastala predvsem zaradi spremenjenih pogojev delovanja nepremičninskih družb na trgu in v tem obdobju sprejete ter večkrat spremenjene matične zakonodaje s področja posredovanja v prometu z nepremičninami. Ta sicer ureja razmeroma zaokroženo področje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami, vendar pa po naravi stvari ne more (in tudi nima namena) zaobjeti vseh odnosov v dejavnosti v vsej njihovi pestrosti. Zlasti to velja za odnose, ki so na stičišču prava in (poslovne) morale. Na tem področju se odpira polje avtonomnega pravnega urejanja gospodarskih subjektov, združenih v strokovna združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Javno dobro

Tratnik Matjaž, Vrenčur Renato, 30.9.2010

Lastnina in druge stvarne pravice, Pravoznanstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur, Pravna praksa, 38/2010Omejitve ali odvzem lastninske pravice v javnem interesu pridejo najbolj do izraza v primeru, ko se nepremičnini podeli status javnega dobra. Tu je treba takoj poudariti, da je pojem javnega dobra širši od pojma nepremičnine oziroma nepremične stvari, kot je ta opredeljena v 18. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), in zajema tudi razne dobrine in storitve. Tako je javno dobro tudi zrak, ki ga vdihavamo, oziroma zračni prostor, ki je namenjen zračni plovbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Kako pisati zakone

Jurij Žurej, 30.9.2010

Pravoznanstvo

dr. Jurij Žurej, Pravna praksa, 38/2010dr. pravnih znanosti, MBA, direktor Urada za intelektualno lastnino Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. Na podlagi sodelovanja pri oblikovanju različnih zakonov v zadnjih letih sem pripravil nekaj predlogov, čemu moramo
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

Pravičnost infra legem ali ex aequo et bono v praksi Meddržavnega sodišča in arbitražnih tribuinalov

Nataša Šebenik, 4.10.2007

Pravoznanstvo

Nataša Šebenik, Pravna praksa, 38/2007univ. dipl. pravnica, LL.M. Adv. pravna svetovalka v kabinetu ministra za zunanje zadeve Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtorica zaposlena. V zadnjih tednih je bilo veliko govora o pravičnosti, predvsem v zvezi z aktualnimi zunanjepolitičnimi dogajanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄38

Kdo se boji črnega moža?

Tomaž Pavčnik, 5.10.2006

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2006Pravna država ima svojo formalno in svojo vsebinsko plat. Prva je v tem, da država in njeni organi delujejo znotraj celovite normativne strukture. Vsebinski del pa se nanaša na spoštovanje načel, ki so se uveljavila v okviru pojma pravne države. Sem sodi tudi izhodišče, da je pravo sistem, ki naj za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄38

Delovanje prava brez države

Jernej Juren, 6.10.2005

Pravoznanstvo, Ostalo

Jernej Juren, Pravna praksa, 38/2005Od 4. do 8. julija je na PF v Ljubljani potekala poletna šola, na kateri so udeleženci preučevali vire starega islandskega prava. Predaval je prof. William Ian Miller (University of Michigan Law School, Ann Arbor), eden vodilnih svetovnih pravnih antropologov in pravnih zgodovinarjev srednjega veka,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄38

Po jutru se dan pozna, po pisanju pa pisec

mag. Tina Verovnik, 30.10.2003

Pravoznanstvo

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 38/2003Kot študentka sem že kmalu začela lektorirati, sprva študentski časopis, kasneje pa dolga leta predvsem leposlovje. To je bil moj prvi stik z živo, necenzurirano jezikovno prakso, za katero se je kasneje izkazalo, da je v glavnem dveh vrst. Na eni strani so pisci, ki so suvereni tako ustvarjalno kot...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄38

Sozvočje med teorijo in prakso

dr. Lojze Ude, 30.10.2003

Pravoznanstvo

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 38/2003Ob prvih dveh knjigah Komentarja OZ Napisati obsežen komentar splošnega dela Obligacijskega zakonika manj kot dve leti po njegovi objavi, je podvig, ki ga je skupina avtorjev pod vodstvom redaktorjev dr. Mihe Juharta in dr. Nine Plavšak in s pomočjo GV Založbe odlično opravila. Seveda je bil t...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄38

Teorija prava, 2. izdaja

mag. Aleš Novak, 13.12.2001

Pravoznanstvo

mag. Aleš Novak, Pravna praksa, 38/2001Delo Teorija prava, ki je pred kratkim izšlo v 2. izdaji, postavlja zrcalo domala tridesetim letom pravnoteoretičnih in pravnofilozofskih iskanj dr. Marija Pavčnika. Že bežen pregled obsežne knjige, ki zajema prek šesto strani, nam pokaže, da je bilo to obdobje plodno. Ne le za avtorja samega, temve...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

2018(1) 2017(1) 2015(1) 2014(2)
2013(1) 2012(1) 2011(2) 2010(2)
2007(1) 2006(1) 2005(1) 2003(2)
2001(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFG HIJ K LM N OP QR SŠ T U V WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov