O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Konec slovenskega kapitalizma

Hinko Jenull, 6.10.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Hinko Jenull, Pravna praksa, 38/2011Le še vprašanje časa je, kdaj se bo dobri stari socializem vrnil v Slovenijo in kapitalizem že drugič poslal na smetišče zgodovine. Pravzaprav se že vrača, tiho, neopazno, preoblečen v nove fraze, za katerimi desni politični razred skriva svojo zadrego, ker je nasprotoval vrednotam, na katere zdaj prisega, levi pa, ker jih je zavrgel. Dvajset let po ideološki likvidaciji svojih očetov bo generacija sinov revolucije in kontrarevolucije dokončno razrešila svoje Ojdipove komplekse v znova oživljenem boju zoper bogatenje in za pravice malega človeka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Vrnitev k osnovam

Matej Tomažin, 6.10.2011

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2011Hitrost današnjega življenja nam pogosto premeša mnogo kart, zato se ne gre čuditi, da se na več področjih vračamo k osnovam. Tudi na kapitalskih trgih in pri investiranju. Danes, ko smo priča nenehnim obratom, precejšnji negotovosti in spremenjenemu odnosu do tveganja, je smiselno obnoviti tiste osnove, ki nam lahko zagotovijo miren spanec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Sodna praksa

Irena Vovk, 6.10.2011

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2011Znanja o vsebini in uporabi zakonodaje Evropske unije ni mogoče pridobiti le iz pravnih virov EU, upoštevati je treba tudi sodno prakso nacionalnih sodišč, zato je Evropski svet države članice pozval k uvedbi evropskega identifikatorja sodne prakse (ECLI). Slovenija pa je postala prva država, ki je preizkusno uvedla novi sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Opisi gospodarskih kaznivih dejanj kot dejavnik (ne)učinkovitosti boja proti gospodarskemu kriminalu

dr. Liljana Selinšek, 6.10.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 38/2011Kljub številnim prizadevanjem na različnih ravneh naši državi še ni uspelo najti uspešne formule za boj proti gospodarskemu kriminalu. V tej formuli so zelo pomemben element opisi (inkriminacije) gospodarskih kaznivih dejanj. Če želimo učinkovit in vsestransko - torej tako do storilcev kot tudi do družbe in poštenih državljanov - pravičen končni rezultat posameznih postopkov in sistema kot celote, bo treba prej ko slej ustrezno (in) poglobljeno pozornost nameniti tudi tem opisom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

dogodki - izjave

Irena Vovk, 6.10.2011

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2011od 27. septembra do 3. oktobra Torek, 27. 9. Delovanje v EU. Poslanci so podprli deklaracijo o prihodnjih usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju od julija 2011 do decembra 2012 (že sedma po vrsti, ki jo sprejemajo v parlamentu). Deklaracija je sicer precej obsežna
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

globus

Dean Zagorac, 6.10.2011

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 38/201129. 9. - Ameriška in kanadska organizacija Center za ustavne pravice in Kanadski center za mednarodno pravičnost sta pri kanadskemu ministrstvu za pravosodje vložila obtožni predlog proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Georgu W. Bushu, ker ga sumita, da je odgovoren za oblikovanje programa mučenja, ko je še vodil svetovno velesilo. Zaradi enakih obtožb, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Ali lahko lastnik družbe, ki je hkrati poslovodna oseba, po upokojitvi še vedno opravlja poslovodno funkcijo

Gregor Verbajs, 6.10.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Verbajs, Pravna praksa, 38/2011V praksi je zaslediti veliko zanimanje lastnikov družb, ki so hkrati poslovodne osebe, da bi tudi po upokojitvi imeli v svoji družbi mesto poslovodje, bodisi direktorja bodisi prokurista. Predvsem jih zanima, ali se je mogoče upokojiti in hkrati obdržati mesto direktorja, saj kljub upokojitvi želijo imeti vpliv na družbo in za svoje delo prejemati plačilo. Ali zakonodaja dopušča, da družbo vodi upokojenec? So ti upokojenci upravičeni do polne pokojnine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Evropa

Irena Vovk, 6.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2011Torek, 27. 9. Okrepitev partnerstva. Evropska komisija se je zavezala k okrepitvi sodelovanja z državami vzhodnega partnerstva (to so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina) na področju pravosodja in notranjih zadev. Sodelovanje pri zadevah, kot so vizumska pol
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Optima hereditas a patribus traditur liberis gloria virtutis rerumque gestarum

Janez Kranjc, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2011Gre za del Ciceronove misli iz spisa o dolžnostih (De off. I, 121). Slovensko bi se celotni odlomek glasil: Najboljša dediščina, ki jo starši lahko izročijo otrokom, bolj dragocena od slehernega premoženja, je slava njihovih kreposti in del; če jo onečastijo, je treba tako ravnanje obsoditi kot greh in zločin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Vlada RS

Avtor ni naveden, 6.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2011Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 152. seji (29. september 2011) - mnenje k predlogu zakona o poroštvu RS za obveznosti iz dolgoročnega posojila Termoelektrarne Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki; - predlog zakona o interventnih ukrepih za leto 2012; - predlog z
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 6.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/20113. oktober 2011 - zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilstvu (ZZdrav-A); - Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2010; - razdelitev sredstev, namenjenih sofinanciranju političnih strank iz proračuna Republike
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Razpisi

Avtor ni naveden, 6.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2011Ur. l. RS, št. 40/11 1. Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2011, 2012 in 2013 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologiji; za drugo odpiranje je rok do vključno 31. januarja 2012. Ur. l. RS
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Slovenska bibliografija

Irena Vovk, 6.10.2011

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2011(www.nuk.uni-lj.si/sb) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: kratek film, spletna izdaja Slovenske bibliografije, različne publikacije Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in elektronski naslovi Ogl
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 6.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2011A Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma - ZPPDFT-B (Ur. l. RS, št 77/11) - veljati začne 18. oktobra. 2. Zakon o dopolnitvi Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Vsebina PP št.38/2011

Avtor ni naveden, 6.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2011stran 3 UVODNIK dr. Janja Hojnik Pred ustavno konvencijo o fiskalni uniji EU stran 6 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO dr. Liljana Selinšek Opisi gospodarskih kaznivih dejanj kot dejavnik (ne)učinkovitosti boja proti gospodarskemu
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Pravni napovednik

Irena Vovk, 6.10.2011

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2011Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 6.10.2011

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 38/20116. oktober 1918 - Narodni svet SHS Ustanovljen je bil narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu, ki je bil najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski monarhiji. Od razglasitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 do združit
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

ne preslišite

Avtor ni naveden, 6.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2011Radio Slovenija, prvi program, četrtek, 6. oktobra 2011, 17.05 Družinska podjetja Družinska podjetja, so tako kot vsa druga podjetja, vpeta v domače in svetovne ekonomske tokove. Njihova običajna značilnost, če jih primerjamo s hitro rastočimi podjetji, pa je, da so vodena bolj konserva
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Pred ustavno konvencijo o fiskalni uniji EU

dr. Janja Hojnik, 6.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 38/2011Po tem, ko je leta 2005 zaradi osovražene besede na "f" (federacije namreč) padla Ustava za Evropo, je Evropa dobila novo polemično besedo na "f" - fiskalno unijo. Fiskalna unija označuje integracijo fiskalnih politik držav članic, tj. davčne politike, javnega zadolževanja in javne potrošnje. Zaradi zelo razširjenega evroskepticizma se zdi vse prej kot primeren čas zanjo, a po drugi strani je po navadi prav kriza vzvod nadaljnje integracije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Nepravilno zavrženje ovadbe zaradi napačne opredelitve otroka

Avtor ni naveden, 6.10.2011

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2011Varuhu je pobudnik posredoval sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 3. maja 2011, s katerim je bila zavržena ovadba v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po drugem odstavku 287. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker so podane okoliščine, ki izključujejo pregon. V obrazložitvi tega sklepa je okrožna državna tožilka ugotavljala, da "konstitutiven element kaznivega ravnanja osumljene po drugem odstavku 287. člena KZ-1 predstavlja posebna skupina oseb - otroci, torej osebe, ki še niso dopolnile štirinajstega leta starosti. Iz zbranih podatkov izhaja, da je osumljena dovolila objavo informacij in fotografij o osebi, ki je že dopolnila štirinajst let, torej o osebi, ki jo zakon uvršča v kategorijo mladoletnikov in ne v kategorijo otrok, ki so subjekt materialnopravnega varstva po II. odstavku 287. člena KZ-1." To po oceni tožilke pomeni, da dejanje, ki se je očitalo osumljeni osebi v pisni ovadbi, ni kaznivo dejanje, saj "ni izpolnjen konstitutiven zakonski znak kaznivega dejanja po drugem odstavku 287. člena KZ-1, torej da je osumljena dovolila objavo informacij in fotografij, ki se nanašajo na otroka, saj iz zbranih podatkov izhaja, da je mladoletnica še pred očitano storitvijo kaznivega dejanja, v mesecu oktobru (dne 29. 10. 2008), dopolnila štirinajst let".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

ZPCP-2C - nadaljevanje erozije obligacijskega prava

Matjaž Ujčič, 6.10.2011

Obligacije

Matjaž Ujčič, Pravna praksa, 38/2011Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) je bil takoj po sprejetju deležen številnih kritik in razprav. Junija letos je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2C), s katerim je še bistveno bolj posegel v obligacijske odnose med gospodarskimi subjekti. ZPCP-2C je med drugim uzakonil obvezni tridesetdnevni plačilni rok za voznino ter solidarno odgovornost pošiljatelja in prejemnika za plačilo voznine. V nadaljevanju bom predstavil določbe ZPCP-2C v zvezi s plačilom voznine in izpostavil neprimernost sprejete ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu

Brigita Rajšter Vranović, 6.10.2011

Delovna razmerja

Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 38/2011Delodajalec mora tako po delovnopravni zakonodaji kot tudi po zakonodaji, ki ureja varnost in zdravje pri delu, zagotavljati delavcem varne in zdrave delovne pogoje. Za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu mora delodajalec v ta namen sprejeti ukrepe, ki jih določa Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Pogodba o dosmrtnem preživljanju med prednikom in potomcem

Klemen Golob, 6.10.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

Klemen Golob, Pravna praksa, 38/2011Pogodba o dosmrtnem preživljanju se v slovenski pravni praksi uporablja v različne namene. Pogosto je ta namen tudi obid zakona, in sicer s tem, ko se ta pogodba sklene med enim od prednikov in enim od potomcev. Pogodba je namreč odplačna, kar privede do tega, da s pogodbo izročeno premoženje - kakršnokoli pač je - ne spada v zapuščino tistega, ki ga izroča. Eden od potomcev tako na račun preživljanja svojega prednika prejme določeno premoženje. Taka pogodbena ureditev pravnega razmerja med prednikom in enim od potomcev pa pride v navzkrižje z marsikaterimi prisilnimi predpisi. Med njimi so najpomembnejši predpisi, ki urejajo družinska in dednopravna razmerja. Ob upoštevanju zakonske dolžnosti preživljanja staršev pa se odplačna narava pogodbe o dosmrtnem preživljanju nujno prevesi bolj ali manj v darilno pogodbo. V nadaljevanju prikazani miselni konstrukt velja smiselno tudi za druge podobne pogodbe obligacijskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Nadzorni odbor občine - njen samostojni organ ali zgolj odbor občinskega sveta?

dr. Miloš Senčur, 6.10.2011

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 38/2011Upravno sodišče je v upravnem sporu med razrešenimi člani nadzornega odbora občine kot tožniki in občino kot toženko zavrglo tožbo prvih zoper sklep občinskega sveta občine o imenovanju novih članov nadzornega odbora, s katerim so bili tožniki predčasno razrešeni. Glavni razlog za zavrženje tožbe je sicer izražen v stališču, da izpodbijani sklep občinskega sodišča ni ne po vsebini ne po obliki akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, vendar pa je sodišče hkrati zavzelo tudi stališče, da članom nadzornega odbora občine mandat poteče ex lege s prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta, čeprav je bil ta izvoljen na predčasnih volitvah. To stališče zastopa absolutno vezanost trajanja mandata nadzornega odbora na mandat občinskega sveta in ga s tem postavlja na raven delovnih teles občinskega sveta, kar pa ni v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Če je mandat nadzornega odbora res brezpogojno vezan na mandat občinskega sveta, se upravičeno postavi vprašanje, ali ne bo zato v praksi onemogočen kakovosten, stalen in neodvisen nadzor nad delovanjem lokalne skupnosti pri porabi javnih sredstev, kar je navsezadnje tudi interes lokalnega prebivalstva. V prispevku bom s pomočjo logične, sistematične, historične in teleološke metode razlage ureditve, ki jo vsebuje ZLS, poskušal prikazati spornost navedenega stališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Katere človekove pravice so vredne več

Alenka Križnik, 6.10.2011

Človekove pravice

Alenka Križnik, Pravna praksa, 38/2011Živimo v času, ko se moramo naučiti premostiti predsodke o duševnih boleznih in najti razumno pot, da bomo znali ločevati med ogrožajočimi in zgolj motečimi posledicami teh bolezni za osebo in družbo ter nikakor delovati tako, da bi osebe s težavami v duševnem zdravju stigmatizirali. Centri za socialno delo so s sprejemom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) postali eden od možnih predlagateljev za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Sprašujem se, kakšen cilj je zakonodajalec zasledoval z uvedbo tega postopka. Z njim se je namreč razširil krog subjektov, ki lahko predlagajo, da se oseba pridrži na zdravljenju brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, pogoji zanj pa so povsem enaki pogojem za sprejem v nujnem postopku, zaradi česar se zdi nesmiselno podajati predlog za sprejem brez privolitve, če torej že pred tem zdravniki niso ocenili, da oseba nujno potrebuje tako zdravljenje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

< Vsi
2011(41)
> Oktober(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐEFG H IJ K LMNO PQR S ŠT U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov