O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 31
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 765)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Zemljepisna imena na -ska/-ška

dr. Nataša Hribar, 14.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 11/2019Med nekaj prijatelji in znanci se je ta teden na družbenem omrežju razvnela debata o tem, ali knjižno pravilno pridemo iz Koroške ali s Koroške ali morda celo s Koroškega. Začelo se je z lektorskim popravkom v besedilu nekoga izmed sodelujočih v tej razpravi; lektor je namreč obliko s Koroške popravil v iz Koroške in s tem razburil avtorja/-ico, ki - seveda - prihaja iz ravno te slovenske pokrajine (tako kot večina preostalih sodelujočih).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019 Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Ničnost kreditnih pogodb, sklenjenih s tujimi bankami

dr. Nana Weber, 14.3.2019

Banke, zavodi

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 11/2019Sodišče Evropske unije je razsodilo, da je nacionalna zakonodaja države, na podlagi katere so kreditna pogodba in drugi pravni akti, sprejeti na podlagi te pogodbe, retroaktivno nični od datuma, ko so bili sklenjeni, če so bili sklenjeni s posojilodajalcem, ki ima sedež v drugi državi članici, kot je država članica prejemnika storitve, in ki od pristojnih organov te države članice ni pridobil vseh potrebnih dovoljenj, v nasprotju s pravom Unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019 7. marec - Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Argentine o programu delovnih počitnic, - Pobuda za sklenitev Protokola med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o spremembah Konvencije o izogibanju dvojnega
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Intervjuji z nekdanjimi dekani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Patricij Maček, 14.3.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 11/2019Letos mineva sto let od ustanovitve Univerze v Ljubljani, s tem pa tudi sto let od ustanovitve Pravne fakultete (PF) Univerze v Ljubljani kot njene ustanovne članice. Četudi so se predavanja na PF Univerze v Ljubljani začela šele 15. aprila 1920 z otvoritvenim predavanjem rednega profesorja za ustavno pravo in teorijo države ter kasneje akademika dr. Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija, na katerem je izrekel zdaj ponarodele besede "Ne bomo ustvarjali, ne bomo delili in ne bomo našli pravice, če ni pravičnosti v nas," v Pravni praksi obletnico obeležujemo že letos. Tako smo pripravili intervjuje s profesorico in profesorji, ki so v zadnjih 60 letih opravljali funkcijo dekanice oziroma dekana, in sicer za skoraj vsako preteklo desetletje s po enim dekanom. Intervjuvali smo zaslužnega profesorja dr. Ljuba Bavcona, akademikinjo in zaslužno profesorico dr. Alenko Šelih, zaslužnega profesorja dr. Albina Igličarja, zaslužnega profesorja dr. dr. h. c. Janeza Kranjca in rednega profesorja dr. Petra Grilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dodatek za delovno dobo pri krajšem delovnem času

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2019Delodajalec ima zaposleno delavko A, ki je bila šest let zaposlena s polovičnim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (ne po posebnih predpisih), zadnjih šest let pa je v istem podjetju zaposlena s polnim delovnim časom. Njena osnovna bruto plača za polni delovni čas je 2.000 evrov. Delodajalec ima zaposleno tudi drugo delavko B, ki je bila prvih šest let zaposlena s polnim delovnim časom, zadnjih šest let pa je pri istem delodajalcu zaposlena s polovičnim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (ne po posebnih predpisih). Njena osnovna bruto plača za polovični delovni čas je 1.000 evrov. Dodatek za delovno dobo po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, znaša 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odgovornost prevoznika zrakoplova zaradi poškodbe potnika - zastaranje neposrednega zahtevka do zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti - prekinitev zastaranja

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Zračni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019Razlaga, po kateri bi za neposredne odškodninske zahtevke oškodovanca zoper zavarovalnico iz naslova zavarovanja odgovornosti veljal petletni rok (tretji odstavek 162. člena ZOSRL), bi bila v nasprotju z jasno določbo Uredbe (ES) št. 889/2002, po kateri je "[v]se odškodninske zahtevke [...] treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati". Zastaralni rok odškodninskega zahtevka tudi ne more biti odvisen od tega, ali ga oškodovanec vlaga zoper zavarovalnico iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti ali pa zoper prevoznika. V obeh primerih gre za odškodninski zahtevek, za katerega velja isti zastaralni rok. Določba tretjega odstavka 162. člena ZOSRL se zato nanaša le na področje drugih zavarovanj, torej na področje, ki ni urejeno z navedeno Uredbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odpoved starejši delavki - prejemanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti

dr. Nana Weber, 14.3.2019

Delovna razmerja, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 11/2019V Pravni praksi sem prebrala članek Odpoved iz poslovnih razlogov starejši delavki - upoštevanje znižanja starostne meje. Sama sem v podobni situaciji - maja bom dopolnila 57 let starosti in 38 let delovne dobe. Zaradi smrti hčere sem že tri leta na bolniški, v tem času sem delala samo dvakrat po dva meseca, pa še to komaj zmorem, zato bi želela izkoristiti prejemanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v trajanju 25 mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dopolnjevanje ponudb - nikoli končana zgodba javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 14.3.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 11/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 89. členu ureja institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo dokumentacijo, pri čemer mora biti takšna zahteva skladna z načelom enake obravnave in načelom transparentnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sodniška "gerontokracija"

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.3.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 11/2019Starost in staranje postajata na vseh področjih človeške družbe tema številka ena. Vsi se staramo (če imamo srečo), prebivalstvo na splošno se stara, kar poraja kopico izzivov. Konkretno in specifično tudi za sodnike. Povsod po svetu se zadnje čase problematizira upokojitvena starost oz. nujnost upokojitve za sodnike pri doseženi starosti najvišjih nacionalnih sodišč. Ureditve tega vprašanja so od države do države različne, dileme pa bržkone podobne, če že ne enake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Inštrukcije lahko spadajo v osebno dopolnilno delo

mag. Suzana Pisnik, 14.3.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 11/2019• Kako lahko legalno nudim plačljive inštrukcije dijakom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Podnebne spremembe v luči mednarodnega in prava EU

Sonja Strle, 14.3.2019

Varstvo okolja

Sonja Strle, Pravna praksa, 11/2019Podnebne spremembe so eden od največjih izzivov, ki zadevajo celotno človeštvo. Ker je pojav tako obsežen, ga je treba obravnavati tako na ravni posamezne države kot tudi v okviru prava EU in mednarodnega prava. Izzive spopadanja s problematiko podnebnih sprememb v mednarodnem prostoru je v okviru tridnevne konference Pravo in podnebne spremembe, ki je potekala od 20. do 22. februarja 2019 na Pravni fakulteti v Ljubljani, nazorno predstavila prof. dr. Vasilka Sancin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravna regulacija kibernetskih napadov, ki ne dosegajo praga uporabe sile

Pika Šarf, 14.3.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Pika Šarf, Pravna praksa, 11/2019Ob prelomu tisočletja se je poleglo začetno navdušenje nad možnostmi, ki jih ponuja kibernetski prostor. Obenem se je okrepilo prepričanje, da novonastalo okolje predstavlja tudi varnostno grožnjo, ki ne bo le spremenila prihodnosti mednarodnih konfliktov, ampak bo v temeljih zamajala mednarodne odnose. Mednarodna skupnost se je pripravljala na kibernetski napad apokaliptičnih razsežnosti, ki bi prizadel kritično infrastrukturo, ohromil gospodarstvo in zahteval smrtne žrtve. Človeštvo se je znašlo na robu kibernetske vojne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Kakšna bo Pravna fakulteta prihodnosti?

dr. Grega Strban, 14.3.2019

Ostalo

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 11/2019Univerza v Ljubljani tako kot Pravna fakulteta, ena izmed njenih ustanovnih članic, letos postaja centenaria (stoletnica). Nekaj zapisov v tej reviji je v prejšnjih mesecih že bilo posvečenih njeni ustanovitvi in razvoju. Poznavanje zgodovine je pomembno. Omogoča nam jasnejšo opredelitev sedanjosti, hkrati pa nekoliko odstira tančico nevednosti, za katero se skriva prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravdni stroški čezmejnih sporov majhne vrednosti

Zoran Skubic, 14.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2019Narava odločanja Sodišča (EU) o predhodnih vprašanjih, kot to ureja 267. člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je v svojem bistvu eliptična. Izhaja namreč iz posamične zagate pristojnega sodišča posamične države članice glede uporabe splošnih pravil prava Unije in se naknadno vanjo kreativno vrne. V pravosodni praksi Sodišča pa se ne pripeti pogosto, da je ta povratna zanka pravzaprav dvojna. A v nedavnem švedskem primeru se je pripetilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Razpisi

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019 Ur. l. RS, št. 13/19 1. Okrožni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti - Ministrstvo za pravosodje, rok je 16. marec. Ur. l. RS, št. 14/19 2. Dve prosti mesti okrožnih sodnikov na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani<
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odločitev o javni dostopnosti študij o herbicidu glifosatu

Urša Ravnikar Šurk, 14.3.2019

Varstvo okolja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2019Sodišče EU je odločilo, da morajo biti študije o rakotvornosti glifosata, enega najbolj razširjenih herbicidov v EU, javno objavljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019Iz PP, št. 4/82, 15. julij 1982, str. 4
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dolgotrajna pot do statusa invalida in uveljavitve pravice do zaposlitvene rehabilitacije

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019Pobudnik, ki od rojstva ne vidi na eno oko, je z vmesnimi prekinitvami že 14 let prijavljen v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). V zvezi s tem naj mu ZRSZ ne bi nudil ustrezne podpore in pomoči pri iskanju zaposlitve, usmerjen naj bi bil na razne delavnice, ki pa mu glede na njegovo zdravstveno stanje niso bile v pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) (Ur. l. RS, št. 21/18) - veljati začne 14. aprila. 2. Družinski zakonik (DZ) (Ur. l. RS, št. 15/17) - velja od 15. aprila 2017, uporabljati se začne 15. aprila 2019. 3
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Horizonti življenja

dr. Luigi Varanelli, 14.3.2019

Ostalo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 11/2019Smrt je bila dolgo časa skrita tema, potlačena v kot sladke nezavednosti, danes pa tema, o kateri ne govorimo več zgolj potihoma, ampak od časa do časa izbruhne na plano tudi v medijih. Sodobni človek se vse bolj spopada z mislijo na lasten neobstoj, na prenehanje življenja, na evtanazijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Vlada RS

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 22. redni seji (7. marca 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, - Uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja, - Uredba o spremembi Uredbe o konces
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Nujno zdravljenje privolitveno nesposobnega otroka v primeru nasprotovanja staršev

mag. Brina Felc, 14.3.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 11/2019Medicinsko pravo je relativno mlada, a izjemno kompleksna veja prava, pri katerem sta ključna subjekta zdravnik in pacient. Namesto temeljnega načela Hipokratove etike in tradicionalne medicine, da je reševanje pacientov poglavitni zakon, današnja medicina in novo pojmovanje pacientovih pravic določata, da je vrhovni zakon pacientova volja, kar pa velikokrat onemogoča oziroma otežuje delo zdravnika. To se kaže tudi na področju privolitve v določeno zdravstveno oskrbo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 31 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 11

Leto objave

2019(37) 2018(32) 2017(36) 2016(35)
2014(43) 2013(41) 2012(45) 2011(51)
2010(43) 2009(68) 2008(42) 2007(39)
2006(30) 2004(22) 2001(20) 1998(22)
1997(27) 1996(24) 1995(34) 1994(21)
1993(26) 1992(27)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov