O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 221)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ameriški "strup" v Evropi

Mirko Filipović, 16.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirko Filipović, Pravna praksa, 6-7/2012Leto 2011 je bilo v znamenju poskusa prevzema Mercatorja s strani hrvaškega Agrokorja in med drugim je bil konec preteklega leta predvideno revidiranje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem, za katero bi bilo bolje, da v sprejeti obliki ne bi bila implementirana, saj je prinesla le navidezno uskladitev prevzemnih zakonodaj med državami članicami EU. Povezanost prevzemov in obrambnih mehanizmov pred njimi pa v EU glede na agresivnejše obrambne mehanizme v ZDA ni našla razumevanja, saj smo načeloma zavezani služiti delničarjem, in ne kapitalu. Ali je res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Reorganizacija dolga lokalnih skupnosti

Matija Repolusk, 16.2.2012

Civilni sodni postopki

Matija Repolusk, Pravna praksa, 6-7/2012>Predpisi o organizaciji in financiranju lokalnih skupnosti in ustave večine držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uporabljajo različne mehanizme, s katerimi nadzirajo in regulirajo višino ter način zadolževanja na podnacionalni ravni (sub-sovereign level). Podnacionalna raven lahko pomeni dežele in zvezne dežele, na primer v Nemčiji, Avstriji ali Španiji, oziroma province, okraje ali druge ravni oblasti, ki so pristojne za zadolževanje in tudi za obdavčitev. Ne glede na to, ali gre za centralizirane države ali federacije, podnacionalna raven vključuje občine in druge oblike lokalnih skupnosti. V državah Evropske unije Maastrichtska pogodba obvezuje članice, da vzdržujejo skupni javni dolg pod 60 odstotki BDP, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati treh odstotkov na letni ravni. Pri tem omejitve Maastrichtske pogodbe pomenijo, da je tudi dolg lokalnih skupnosti in vseh drugih enot podnacionalne ravni del teh omejitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Evropa

Irena Vovk, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Torek, 7. 2. Novi davek. Devet članic EU (pobudnici sta Nemčija in Francija) se je v skupnem pismu zavzelo za čimprejšnjo uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. Ta je po njihovem mnenju nujen za zagotovitev pravičnega prispevka finančnega sektorja pri kritju stroškov krize in za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

globus

Dean Zagorac, 16.2.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 6-7/2012ZDA: odslej tudi televizijski prenosi Vrhovnega sodišča? 9. 2. - "Vrhovno sodišče dovoli televizijski prenos vseh svojih odprtih sej, razen če z večino sodnikov ne odloči, da bi lahko tak prenos v konkretnem primeru kršil procesne pravice ene ali več strank pred sodiščem." Tako se glasi bistvena do
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ravnotežje med pravicami in dolžnostmi potnikov in letalskih prevoznikov

Blaž Možina, 16.2.2012

TRGOVINA

Blaž Možina, Pravna praksa, 6-7/2012Potniki so v razmerju do letalskih prevoznikov šibkejša stranka, zato so na normativni ravni deležni višje ravni varstva. Kljub temu v praksi interesi letalskih prevoznikov pogosto prevladajo nad pravicami potnikov. Tako je tudi zato, ker je le redko najti potnika, ki je pripravljen sodno uveljavljati svoje pravice. V tem prispevku bom prikazal nekatere probleme, ki jih je zaznati v praksi bodisi zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev prevoznikov bodisi zaradi nepoštene poslovne prakse slednjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Za objavo imen sodnikov v objavljenih sodbah

Blaž Mrva, 16.2.2012

Sodišča

Blaž Mrva, Pravna praksa, 6-7/2012V svetu je običajno, da so v objavljenih sodbah navedeni sodniki, ki so sodbo sprejeli. Pri nas to velja le za Ustavno sodišče. Po mojem prepričanju bi bilo zelo koristno, če bi tudi v sodbah drugih sodišč bila objavljena imena sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Zakonita in zakonska brezplačna pravna pomoč po 1. januarju 2012

mag. Franci Ježek, 16.2.2012

Sodišča

mag. Franci Ježek, Pravna praksa, 6-7/2012Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v 34. členu ZBPP določa, da se o brezplačni pravni pomoči odloča po upravnem postopku. Tudi sodniki ob izvolitvi (23. člen Zakona o sodniški službi - ZSS) prisežejo, da bodo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Odpiranje rudnikov dragocenih podatkov?

Mateja Prešern, 16.2.2012

Uprava

Mateja Prešern, Pravna praksa, 6-7/2012>Pojem ponovne uporabe podatkov javnega sektorja se je na ravni EU izoblikoval s sprejetjem Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Ponovna uporaba podatkov javnega sektorja pomeni, da organi podatke oziroma dokumente, ki jih zbirajo in pripravljajo v okviru izvrševanja javnih nalog, dajo na voljo za nadaljnjo uporabo posameznikom ali gospodarskim subjektom. Ponovna uporaba predvideva določeno oplemenitenje surovih informacij, torej dodajanje vrednosti (na primer izdelava statistične analize na podlagi surovih statističnih podatkov ali izdelava bonitetnih ocen na podlagi ekonomskih kazalnikov), lahko vključuje tudi založništvo (na primer zemljevidi, avtomobilski navigacijski sistemi), pa tudi vsakršno drugačno izrabo podatkov (izdelava spletnih aplikacij, podatkovno novinarstvo, vremenske napovedi itd.). Veljavni pravni okvir na tem področju po mnenju Komisije ne zadošča, da bi izrabili vse potenciale javnih podatkovnih virov v Evropi. Zato je Komisija decembra 2011 pripravila predlog sprememb Direktive. Z njim si je Komisija zastavila ambiciozne cilje, je pa eden ključnih ukrepov v okviru Digitalne agende in Strategije Evropa 2020 - za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Sodno varstvo - loterija? (1.)

Nevenka Šorli, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 6-7/2012>Sodno varstvo postaja vse večja loterija za stranke pravdnega postopka - še zlasti v zadevah, v katerih ni revizije. To pa tudi zato, ker so prepuščene negotovemu dejstvu, kateremu sodniku bo njihov primer dodeljen v delo na prvi in drugi stopnji. Prepogosto se zgodi, da se v zadevo ne poglobi ne prvostopni in ne drugostopni sodnik poročevalec. Žal so strokovno dobri sodniki v manjšini, sodeč po odločbah, ki nam jih pošiljajo sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012je je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici - ZHKO-1 (Ur. l. RS, št. 10/12) eljati začne 25. februarja. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih - ZPre-1C (Ur. l. RS, št. 10/12) - veljati z
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Acta: iskanje pravega ravnotežja med pravicami iz ustvarjalnosti in pravico do varstva osebnih podatkov

Jure Logar, 16.2.2012

Intelektualna lastnina

Jure Logar, Pravna praksa, 6-7/2012Namen trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Sporazum) je vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira, ki bo EU pomagal pri prizadevanjih za učinkovit boj proti kršenju pravic intelektualne lastnine. Ob upoštevanju, da je učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine bistveno za ohranitev gospodarske rasti v vseh gospodarskih panogah in po svetu, kako je potem mogoče, da je podpis sporazuma v javnosti povzročil tolikšno razburjenje in celo proteste?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Vsebina PP št.7/2012

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012stran 3 UVODNIK Nataša Pirc Musar Ali država še dela v imenu ljudi in za ljudi? stran 6 VARSTVO OSEBNIH PODATKOV Jure Logar Acta: iskanje pravega ravnotežja med pravicami iz ustvarjalnosti in pravico do varstva osebnih poda
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Omejitve zastopniških upravičenj v gospodarskih družbah s poudarkom na d. o. o.

Miha Kerin, 16.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Kerin, Pravna praksa, 6-7/2012Temeljni vodili pri postavljanju avtonomnih pravnih pravil, ki se nanašajo na organizacijo in notranja razmerja v posamezni družbi, sta zakonitost in funkcionalnost ureditve. Slednje velja tudi, ko gre za normativno urejanje vprašanj, povezanih z vodenjem poslov in zastopanjem. Pri opredeljevanju interesov oziroma pričakovane funkcionalnosti ureditve lahko pomagajo tudi posamezna vnaprej opredeljena merila. V prispevku obravnavam zakonske meje pri omejevanju poslovodnih in zastopniških upravičenj, nekatere oblike teh omejitev ter običajne funkcionalnosti posameznih rešitev. Pri tem se osredotočam le na razmerja med organi gospodarskih družb, ne obravnavam pa posebnih situacij, ki nastanejo, če gre za povezane družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Irena Vovk, 16.2.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012(www.pf.uni-mb.si) Jezik: slovenščina in angleščina Tip: sam Tip:o spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Facebooku, brezžično izobraževalno omrežje Eduroam, Job-Box, oglasna deska, e-študij, video ipd. Povezava z uporabniki:
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/20129. 9. februar dlok o razpisu Zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku. 10. februar - Poročilo Vlade RS o izvrševanju Zakona o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 v letu 2011.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Pravni napovednik

Irena Vovk, 16.2.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 16.2.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 6-7/201218.18. februar 1546 - Martin Luter l je protestantski duhovnik Martin Luter, ki je z objavo 95 tez o odpustkih sprožil reformacijo. Posledico tega je bil razcep cerkve na evangeličansko in rimskokatoliško. 1987 - Nova revija Izšla je 57. številka Nove revije, v kateri so znani slov
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Razpisi

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012U Ur. l. RS, št. 6/12 1. Predsednik Okrožnega sodišča v Kranju odni svet RS; rok je 28. februar. 2. Podpred2. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Krškem et RS; rok je 28. februar. 3. Predsednik Delovnega sodišča v Kopru - Sodni svet RS; rok je 28. februar. 4. Pre
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

dogodki - izjave

Irena Vovk, 16.2.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012od 7. do 13. februarja Torek, 7. 2. Odziv v zadevi Thaler. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, Komisija za preprečevanje korupcije sicer še ni videla dokumenta OLAF z zaključnimi ugotovitvami v primeru Thaler, iz njihovega sporočila za javnost pa izhaja, da je OLAF primer končal zato,
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Dokazovanje v kazenskem postopku

dr. Zvonko Fišer, 16.2.2012

Kultura in umetnost

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 6-7/2012No, pa ga imamo! Slovensko dokazno pravo namreč. Z zamudo, kot se "spodobi" za kontinentalna kazenska procesna prava, ki dokazno pravo zapostavljajo, a pozno je vendarle bolje kot nikoli. S tem nikakor nočem reči, da slovenska procesualpenalistika v zadnjih letih ni proizvedla pomembnih in kakovostnih prispevkov s področja dokaznega prava. Toda šele za knjigo univerzitetnih učiteljev s PF Univerze v Ljubljani dr. Katje Šugman Stubbs in dr. Primoža Gorkiča z naslovom Dokazovanje v kazenskem postopku (GV Založba, Ljubljana 2011, 346 strani) smemo reči, da je prvi - a niti približno ne začetniški - zaokrožen tekst v našem prostoru, ki obravnava izključno le dokazno pravo. Če sem malce patetičen, knjiga ima vse tisto, kar imajo veliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Brez odstopanja od sodnih imunitet držav

dr. Vasilka Sancin, 16.2.2012

Organizacija Združenih narodov

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6-7/2012Najnovejšo sodbo Meddržavnega sodišča so težko pričakovale tako pravdne stranke, druge zainteresirane države kot tudi prizadeti posamezniki. Za slovenski prostor pa je ta sodba še zlasti zanimiva predvsem iz dveh razlogov. Prvič, hudodelstva, zagrešena v drugi svetovni vojni, zaradi katerih so posamezniki sprožali postopke proti Nemčiji pred italijanskimi sodišči, so prizadela tudi slovenski prostor in v njem živeče posameznike, in drugič, v tej sodbi se pri dokazovanju mednarodnega običajnega prava Meddržavno sodišče, poleg na sodno prakso drugih sodišč, kar na štirih mestih sklicuje na sodbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije v t. i. zadevi "ukradeni otroci".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Sodstvo je v dobri kondiciji

Irena Vovk, 16.2.2012

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Ob uradnem odprtju sodnega leta 2012 je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša 13. februarja na novinarski konferenci poudaril, da je sodstvo v dobri kondiciji, ki pa jo je treba ohraniti in konstruktivno spodbujati. Sodišča obvladujejo pripad, število nerešenih zadev je manjše od pripada v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Korporacijsko upravljanje in nadzor delniških družb

dr. Peter Podgorelec, 16.2.2012

Kultura in umetnost

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 6-7/2012Čeprav je Adam Smith že leta 1776 v svojem znanem delu Bogastvo narodov opozoril na njegov temeljni problem, je korporativno upravljanje (ang. corporate governance) tema, ki doživlja svoj pravi razcvet šele v zadnjih dvajsetih letih. Kot predmet proučevanja se je iz ZDA prek Velike Britanije razširila pravzaprav v vse industrijske države - še zlasti "po zaslugi" odmevnih škandalov in kolapsov velikih podjetij (na primer Barings Bank, Enron, Parmalat, Royal Ahold, WorldCom, Satyam, HIH, China Aviation Oil). Zgodovina korporativnega upravljanja je hkrati zgodovina kriz in škandalov, kot je to zapisal ugledni nemški pravni teoretik Klaus Hopt.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Povrnitev stroškov tujega "korespondenčnega" odvetnika

mag. Judita Dolžan, 16.2.2012

Civilni sodni postopki

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6-7/2012Tuje podjetje s sedežem v Švici je postavilo zahtevek za izdajo začasne odredbe zaradi kršitve avtorskih pravic, ki mu je bilo ugodeno. V postopku za določitev stroškov postopka je med strankama postalo sporno, ali ima švicarsko podjetje pravico poleg povrnitve stroškov zastopanja nemškega pooblaščenca zahtevati tudi povrnitev stroškov švicarskega odvetnika. Deželno sodišče je zahtevek zavrnilo, pritožbeno pa je štelo, da je povrnitev teh stroškov upravičena. Bistvo spora je torej v določitvi meril za povrnitev stroškov tujega korespondenčnega odvetnika (nem. Verkehrsanwalt). Zvezno vrhovno sodišče Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH), ki se doslej glede tega vprašanja še ni dokončno izreklo, je povedalo, da se mora vprašanje o tem, ali so ti stroški potrebni, presojati po skrbni preučitvi okoliščin vsakega primera. Pri tem je treba upoštevati, da je tipično, da bo stranka s sedežem v tujini zaradi jezikovnih in kulturnih razlik ter zaradi nepoznavanja nemškega pravnega sistema korespondenčnega odvetnika po kraju njenega sedeža angažirala prej kot domača stranka. Njegovo sodelovanje pa ni potrebno takrat, ko ima nemški pooblaščenec že vse potrebne informacije, ali v primeru, ko ima tuja stranka možnost, da sama obvesti pooblaščenca, in je to tudi ceneje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Članek iz revije Pravna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6-7

Leto objave

2012(44) 2011(46) 2010(51) 2008(46)
2003(34)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov