O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 89)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

20 let delovanja Varuha človekovih pravic

Irena Vovk, 19.3.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 11-12/2015Institucija Varuha človekovih pravic je 1. januarja 2015 praznovala 20 let obstoja. V začetku decembra lani, prav na svetovni dan človekovih pravic, pa je izšla publikacija 20 let delovanja Varuha človekovih pravic RS: 1994-2014 (Urad Varuha človekovih pravic, Ljubljana 2014, 159 strani, http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/Razne_publikacije/20let_VCP_a_www.pdf ). Pri njenem nastanku so sodelovali ustvarjalci in opazovalci, snovalci in naslovniki priporočil, predstavniki javnosti in institucij; prispevali so svoje poglede, izkušnje, pohvale in graje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Izplačilo višje jubilejne nagrade

dr. Nana Weber, 19.3.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 11-12/2015Zavod je delavki v skladu s 177. členom Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) pri plači za april 2014 izplačal jubilejno nagrado za 20 let dela, ki jih je delavka dopolnila v tem mesecu. Izdan je bil sklep o izplačilu jubilejne nagrade, na katerega se delavka ni pritožila. Sindikat je konec oktobra 2014 vložil zahtevo za izplačilo 20 odstotkov višje jubilejne nagrade v skladu s 3. členom aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, ki pripada članu reprezentativnega sindikata, podpisnikom tega aneksa. V tem členu je določeno tudi, da zahtevo za izplačilo višje jubilejne nagrade vloži sindikat na predlog člana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Varstvo in meje odvetniške poklicne tajnosti v kazenskem postopku

dr. Primož Gorkič, 19.3.2015

Odvetništvo in notariat, Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 11-12/2015Nesporno je, da je treba režimu poseganja v odvetniško poklicno tajnost nameniti posebno pozornost, tako v zakonodaji kot tudi praksi kazenskega postopka. To na splošni ravni izhaja iz posebnega položaja odvetništva, ki kot del pravosodja uživa (institucionalno) samostojnost in (funkcionalno) neodvisnost. Tak položaj ni namenjen zaščiti odvetnikov in odvetniškega poklica, ampak zaščiti njihovih (potencialnih) strank - torej vseh nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Vsebina PP št.11/2015

Avtor ni naveden, 19.3.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11-12/20153 UVODNIK dr. Marijan Pavčnik Mera pravne odločitve 6 KAZENSKO PRAVO Jernej Rovšek Ali žrtvam posegov v čast in dobro ime država res ne sme pomagati pri možnostih za kazenski pregon storilcev? 9 SODSTVO Nika Skvarča in Marjana Garzarolli
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Pri urejanju stikov je hitrost ravnanja ključna

Matej Cerar, 19.3.2015

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 11-12/2015Kjer se kregata dva, tretji dobiček ima? Zagotovo ne v družinskih sporih, v katerih se starši ne morejo sporazumeti glede stikov z otrokom. V družinsko dinamiko se morajo vmešati družinska sodišča, ki imajo zaradi nesodelujočih staršev in močnih čustev težko nalogo objektivno presojati korist otroka in ukrepe za njeno zagotovitev. V tokratni zadevi so bila nemška sodišča po presoji Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pri tem prepočasna in so zaradi predolgega trajanja postopkov in blage obravnave matere, ki ni upoštevala začasnih odredb glede izvrševanja stikov z očetom, kršila njegovo pravico do družinskega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas

dr. Nana Weber, 19.3.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 11-12/2015V podjetju imamo za isto delo za določen čas zaposlene tri delavce. Po dveh letih od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), tj. 11. aprila 2015, bo en delavec zaposlen dve leti, drugi leto in pol, tretji pa pol leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Nezadosten standard obrazloženosti pri odrejanju prikritih preiskovalnih ukrepov

Klavdija Štarkel, 19.3.2015

Varstvo človekovih pravic

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 11-12/2015Preiskovalni sodnik Županijskega sodišča v Zagrebu je v letu 2007 štirikrat odredil oziroma podaljšal prikrita ukrepa prisluškovanja telefonskim komunikacijam oziroma tajnega opazovanja zoper mornarja Anteja Dragojevića, osumljenega trgovine s kokainom na čezoceanki iz Latinske Amerike v Evropo. Sodnik se je v obrazložitvi skliceval na predlog državnega tožilca kot zakonskega predlagatelja ukrepov in citiral del člena procesnega zakona o nemožnosti zbiranja dokazov z milejšimi ukrepi. Da so take odredbe neobrazložene, je obramba zatrjevala med obema stopnjama postopka, uspela pa ni niti pred Ustavnim sodiščem. Iste razloge in s tem kršitev pravice do spoštovanja zasebnega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) je pritožnik uveljavljal še pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Ker se je domače sodišče v obsodbi oprlo tudi na rezultate nezakonitih ukrepov, naj bi prišlo še do kršitve prvega odstavka 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Arbitraža o meji

Irena Vovk, 19.3.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 11-12/2015"Sem zelo optimistična in upam, da ne bom preveč razočarana," je na srečanju Pravniškega društva Ljubljana 12. marca v zvezi s končno odločitvijo Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki jo lahko pričakujemo še letos, dejala profesorica na PF Univerze v Ljubljani in ena od agentk dr. Mirjam Škrk. Ne glede na karkoli pa bosta morali končno razsodbo obe državi spoštovati, je še dejala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 19.3.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11-12/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Ali žrtvam posegov v čast in dobro ime država res ne sme pomagati pri možnostih za kazenski pregon storilcev?

Jernej Rovšek, 19.3.2015

Kazenski postopek

Jernej Rovšek, Pravna praksa, 11-12/2015Na Varuha človekovih pravic RS se je obrnil pobudnik, ki je zatrjeval, da je bil deležen žaljivih komentarjev na spletnem portalu s strani več uporabnikov portala. Avtorji so se skrivali za psevdonimi. Na portalu mu niso želeli posredovati identifikacijskih podatkov o avtorjih komentarjev. Pobudnik je dal tudi prijavo na policijo zaradi suma kaznivih dejanj žaljivih obdolžitev in obrekovanj, vendar so mu pojasnili, da se kazniva dejanja zoper čast in dobro ime preganjajo na zasebno tožbo, zato mu ne morejo pomagati pridobiti podatkov o storilcih, prav tako pa ne more za taka dejanja dobiti sodne odredbe za pridobitev prometnih podatkov avtorjev žaljivih izjav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Skladnost poslovanja kot funkcija v sistemu korporativnega upravljanja v Sloveniji

Bergant Andrijana, Jančar Jerica, 19.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrijana Bergant, Jerica Jančar, Pravna praksa, 11-12/2015Slovensko pravo gospodarskih družb ter pravila o odgovornosti pravnih oseb in njihovih odgovornih oseb za prekrške in kazniva dejanja ponujajo osnovni okvir in vzpostavljajo temeljno odgovornost v zvezi z obvladovanjem tveganj iz poslovanja, strokovni standardi in praksa na tem področju pa so pri nas šele v nastajanju. V zvezi s tem se postopoma tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja funkcija skladnosti poslovanja kot pomembna linija obrambe pred tveganji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Manj socialnih pravic, več sodniških pripravnikov?

Skvarča Nika, Garzarolli Marjana, 19.3.2015

Sodišča

Nika Skvarča, Marjana Garzarolli, Pravna praksa, 11-12/2015Bilo je vroče poletno popoldne. Temperatura se je tiste dni povzpela na okroglih 40 stopinj. A ne glede na "izredne okoliščine" je bilo treba po opravkih. Tokrat k tretji veji oblasti. Ob vstopu v tamkajšnjo pisarno pa me je kar zmrazilo. Dobesedno, saj je klimatska naprava ohladila zrak na osemnajst stopinj. A bolj kot sem se približevala mizi referentke, bolj je bilo ozračje prijetno. Kako ne, če pa se je skandinavsko ozračje mešalo s tropsko klimo od na stežaj odprtega okna. Zato sem uslužbenko povprašala: "Ali se pri vas varčevalni ukrepi ne izvajajo?" Gospa me je le mrko pogledala in rekla: "Boste že videli varčevanje!" In kako prav je imela! Njene besede lahko primerjamo z Nostradamusovimi prerokbami, saj se vse od takrat mladi pravniki v znoju borimo za pridobitev pripravniškega stolčka na slovenskih sodiščih. A predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) napoveduje, da se bo v naslednjih mesecih (pregreta) družbena klima vendarle spremenila. Predlog namreč predvideva povečanje števila pripravnikov na sodiščih. In kako? Tako, da bo pravosodje privarčevalo pri izdatkih za sodniške pripravnike v delovnem razmerju in za tiste, ki za svoje delo že tako in tako niso plačani, pri volonterjih, torej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Odškodninska odgovornost proizvajalca medicinskih pripomočkov z napako

Zoran Skubic, 19.3.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11-12/2015Zdravje človeka je ena največjih vrednot sodobne družbe, njegovo ohranjanje pa je drago. Vzdrževanje zdravstvenega sistema pač stane. Tehnološki napredek v medicini obeta podaljševanje življenjske dobe, po drugi strani je treba vzpostaviti sistem nadzora in kontrol za zagotavljanje varnosti medicinskih pripomočkov, kot so umetni kolki, katetri, proteze ali prsni vsadki. Direktiva 85/374/EGS o odgovornosti za proizvode z napako je pri tem bistvena, saj določa meje odgovornosti proizvajalcev - tudi medicinskih pripomočkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 19.3.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 11-12/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Od 10. do 16. marca

Irena Vovk, 19.3.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 11-12/2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Opravičujem se

dr. Ciril Ribičič, 19.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 11-12/2015Povod za to besedilo je televizijski film Muhammad Ali's Greatest Fight, ki gledalcu odgrinja zaveso, ki prikriva notranjo dinamiko zorenja odločitve med sodniki in svetovalci v Vrhovnem sodišču ZDA (v zadevi Clay v. ZDA). Vzrok za opravičilo pa je ocena v mojem deset let starem besedilu o ločenih mnenjih. V njem upravičeno povzdigujem v nebo ločeno mnenje Johna Harlana II, s katerim je pol stoletja pred enako odločitvijo Vrhovnega sodišča nasprotoval zamisli "enaki, toda ločeni" s prepričljivo utemeljitvijo, da mora biti ameriška ustava slepa za barvo kože (angl. colorblind). Moja površna ocena se glasi: vrhovni sodnik John Harlan II "je v nasprotju s svojim dedom zaslovel s številnimi konservativnimi ločenimi mnenji, s katerimi je nasprotoval aktivizmu liberalistične večine v sodišču, ki mu je predsedoval Warren, na področju varstva pravic in med drugim tudi v znameniti zadevi Miranda". Omenjeni film (pa tudi številni drugi viri) pričajo o odločilni vlogi Johna Harlana II kot poročevalca pri oprostitvi Mohameda Alija, svetovnega boksarskega prvaka v težki kateregoriji, ki se je uprl, da bi odšel v Vietnam, ker mu muslimanska vera ne dovoljuje ubijanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Uklonilni zapor - prenagljeno olajšanje

dr. Dragan Petrovec, 19.3.2015

Prekrški

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 11-12/2015Nedavna odločitev Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen uklonilni zapor, je prinesla olajšanje mnogim. Ne nazadnje precejšnjemu delu akademskega okolja, ki si je prizadevalo za njegovo odpravo s številnimi zapisi v strokovnem tisku. A ne samo tam. Približno petnajstčlanski strokovni svet, ki je deloval še pri prejšnjem ministru dr. Senku Pličaniču, je takrat le z dvema glasovoma proti izglasoval predlog za spremembo zakonodaje, ki bi uklonilni zapor odpravila. Pa ni bilo uspeha. A se zdi, da kljub nedavni odpravi pušča branje odločbe US kar grenak priokus.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Nedovoljeno tržno unovčenje osebnosti

dr. Klemen Pohar, 19.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 11-12/2015V današnjem času je za prodajo izdelkov pomembna javna podoba, s katero se pri potrošniku ustvarijo pozitivne povezave med znano osebo in posameznim izdelkom oziroma storitvijo. Znane osebe tako znatno pripomorejo k ustvarjanju vrednosti nekaterih izdelkov in so postale pomemben dejavnik njihovega razvoja. Skladno z velikim pomenom javne podobe se v pravu že nekaj časa pojavljajo vprašanja, povezana z varstvom posameznika pred premoženjsko motiviranimi posegi v njegovo osebnost. Pretekla odsotnost varstva pred takimi posegi in morebitne nejasnosti glede obstoja oziroma obsega tega varstva včasih botrujejo nedovoljeni rabi osebnostnih značilnosti znanih oseb. Do take nedovoljene rabe je prišlo, ko je podjetje Topshop prodajalo majico s fotografijo znane pevke Rihanne, ne da bi si predhodno pridobilo pravice rabe njene podobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Odgovor na članek Je valutna klavzula naravna nesreča?

Alja Pestar, 19.3.2015

Banke in hranilnice

Alja Pestar, Pravna praksa, 11-12/2015Mag. Sandi Kodrič je poudaril irelevantnost vprašanj Združenja Frank na 16. seji parlamentarnega odbora za finance, ki je bila 5. februarja 2015, s stališča varstva potrošnikov in zasebnopravnega odnosa med banko in komitentom. S trditvami v članku se v združenju ne strinjamo, saj so vsa navedena vprašanja bistvena za dokazovanje kršitev Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Obligacijskega zakonika (OZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Mera pravne odločitve

dr. Marijan Pavčnik, 19.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 11-12/2015Profesor Robert Alexy se je pred leti vprašal, katere so temeljne oblike pravne odločitve. Sta to le silogistično sklepanje in vrednostno tehtanje ali pa je treba ob njiju upoštevati tudi primerjanje? Odgovor je bil, da je tudi slednje temeljna oblika argumentiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Ustavno varovana poslovna skrivnost

Avtor ni naveden, 19.3.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11-12/2015Peti odstavek 6.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v delu, v katerem se nanaša na kredite neplačnikov, ki niso bili preneseni na Družbo za upravljanje terjatev bank, drugi stavek sedmega odstavka 6.a člena, trinajsti odstavek 10.a člena in osmi odstavek 39. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter 4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja se razveljavijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Vlada RS

Avtor ni naveden, 19.3.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11-12/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 26. redni seji (12. marec 2015): - predlog zakona o spremembah Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence; - prva sprememba programa financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2015; - Uredba o določit
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 19.3.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11-12/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma - ZSRT-B (Ur. l. RS, št. 17/15) - veljati začne 28. marca. 2. Zakon o spremembi Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internac
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Preiskava odvetniške pisarne

dr. Aleš Velkaverh, 19.3.2015

Varstvo človekovih pravic

dr. Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 11-12/2015V bogati sodni praksi na temo preiskav odvetniških pisarn je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izoblikovalo merila, ki postavljajo visok standard varstva človekovih pravic. Preiskovalni ukrepi, usmerjeni proti odvetnikom, se namreč posebej strogo presojajo, saj imajo po mnenju ESČP v demokratični družbi odvetniki pomembno vlogo za zagotavljanje poštenega postopka in učinkovite uveljavitve konvencijskih pravic drugih. V zadevi Yuditskaya in drugi proti Rusiji je ESČP znova spomnilo na uveljavljena merila in obsodilo ravnanje države pri izvedbi preiskave odvetniške pisarne, ki je čezmerno posegla v pravice odvetnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni

Avtor ni naveden, 19.3.2015

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11-12/2015Sodišče, ki izreka enotno kazen, mora upoštevati oziroma odpraviti kršitve, ki so bile storjene pri izreku kazni istemu obsojencu s poprejšnjimi sodbami. V primerih, ko bi sodišča, ki so odločala o prejšnjih kaznih, kršila zakonske določbe 3. točke drugega odstavka 47. člena KZ oziroma 4. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, bi bili namreč taki obsojenci neenako obravnavani v primerjavi s tistimi, pri katerih v obsodbah do takšnih kršitev ne bi prišlo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 11-12

Leto objave

2015(50) 2000(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEF G H IJ K L M N OP QR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov