O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Razsojeno

Toni Tovornik, 16.6.2011

Delovna razmerja

Toni Tovornik, Pravna praksa, 23/2011Delavci so zoper delodajalca uveljavljali povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela za obdobje od januarja 2004 do decembra 2006. Sodišče je tožnikom ugodilo in toženi stranki naložilo plačati razliko stroškov prevoza, kar so tožniki zahtevali več, pa je sodišče zavrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 16.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Javnost ima pravico dostopa do revizijskega poročila Evropskega parlamenta

Katarina Vatovec, 16.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 23/2011Evropski parlament v zadnjem času ni v zavidljivem položaju. Hram demokracije v EU preveva kar nekaj afer, v katerih so se znašli poslanci iz različnih držav članic, ki mečejo slabo luč na institucijo: od (domnevnega) prejemanja podkupnin do (domnevnega) prepisovanja pri doktorski nalogi. Z nedavno sodbo Splošnega sodišča, v kateri je to sodišče ovrglo argumente Evropskega parlamenta glede zavrnitve dostopa javnosti do notranjega revizijskega poročila o nadomestilih za parlamentarne pomočnike, pa se obeta - če bo do razkritja celotnega poročila res prišlo - zanimivo branje, ki naj bi razkrilo nepravilnosti poslancev pri uporabi finančnih sredstev, namenjenih njihovim pomočnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - odgovornost odgovorne osebe

Avtor ni naveden, 16.6.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2011Glede na akcesornost odgovornosti pravne osebe pravna oseba odgovarja za ravnanje vsake druge osebe, ne le odgovorne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Informacijsko nepismen danes je tako kot nepismen nekoč

Andreja Tratnik, 16.6.2011

Ostalo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 23/2011Laiki ob besedi "nepremičnine" verjetno pomislijo na lepa stanovanja, hiše in vrtičke, v isti sapi pa najbrž še na vrtoglave cene, kredite in hipoteke. Morda še na njihovo nedosegljivost, prodajne, darilne pogodbe, dedovanja in razne notarske zapise. Pa verjetno tudi na takse, vpise v zemljiško knjigo, na novo porajajoče se elektronske baze o nepremičninah in njihovih lastnikih ter obetajoči se davek na nepremičnine. O vsem tem so (med drugim) veliko bolj strokovno razpravljali na tretjih Dnevih stvarnega in zemljiškoknjižnega prava v Kranjski Gori. Organizatorju GV Založbi je 6. in 7. junija 2011 vnovič uspelo zbrati kakovostne predavatelje in nemalo udeležencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Objava fotografije in drugih podatkov mladoletnika v dnevnem časopisu

Avtor ni naveden, 16.6.2011

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2011Okrožnemu državnemu tožilstvu je Varuh decembra 2009 poslal kopijo članka, objavljenega v Slovenskih novicah 11. decembra 2009, "Do sreče ga loči le očetov podpis". Ker so ob članku objavljeni fotografija, ime, starost in drugi podatki o mladoletniku, je Varuh ocenil, da medij z objavo podatkov o mladoletniku nedopustno posega v njegovo zasebnost in krši njegove pravice, ki jih zagotavljata Ustava in Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Takih posegov v zasebnost ni mogoče opravičevati s pravico javnosti do obveščenosti, saj ta pravica ne sme prevladati nad pravico otroka do zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

40 let Slovenskega sodniškega društva

Živa Cotič, 16.6.2011

Ostalo

Živa Cotič, Pravna praksa, 23/2011"Pravico bomo ustvarjali, jo delili in vedno znova našli, saj je pravičnost v nas," je na slavnostni akademiji, ki je ob 40-letnici Slovenskega sodniškega društva potekala 9. junija, povedal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. S parafrazo citata pravnega filozofa in akademika dr. Leonida Pitamica je tako opozoril na temeljno vodilo dela vsakega sodnika, ki mora pravo, tako dr. Türk, uporabljati na način, ki daje etičnim prvinam vsebino. Predsednik je pravo opredelil kot občutljiv in kompleksen instrument, ki pa je hkrati tudi instrument moči, in problematiziral pomen prava v politični kulturi našega prostora ter ob tem predvsem opozoril na brezobzirno kritiziranje pravosodja in neupoštevanje temeljnih pravnih norm. Po mnenju predsednika danes potrebujemo predvsem streznitev in spoznanje, da je vladavina prava edina prava pot k družbenemu razvoju, k čemur pa pripomore tudi notranja moralna moč vsakega posameznega sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Čast in dobro ime

Vera Samardžija, 16.6.2011

Ostalo

Vera Samardžija, Pravna praksa, 23/2011Vse bolj so nam pomembni le zunanji znaki časti, notranji časti pa ne dajemo velikega pomena, je na srečanju Pravniškega društva Maribor, ki je potekalo 2. junija 2011 v prostorih PF Univerze v Mariboru, poudarila dr. Mojca Ramšak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

200 let ODZ (4)

Katja Škrubej, 16.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 23/2011V predgovoru k svojemu komentarju Občega državljanskega zakonika (ODZ) Franz von Zeiller leta 1811 takole izrazi globoko zagato, s katero je bil soočen kot njegov redaktor: "Težke, in kljub temu utemeljene zahteve, ki jih zakonodaji postavlja filozofija, da mora biti zakonik kratek, splošno razumljiv, hkrati pa popoln, se lahko povežejo samo tako, da se izdela globoko premišljen, toda preprost (tj. očiščen vse učene navlake) sistem splošnih pravnih pravil, ki jih lahko razširimo na vsa pravna razmerja. Takšne vrste zakonik je videti pri preglednem branju lahek v zasnovi in enako udoben za izvrševanje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Poslovanje z gotovino kmalu nadzirano z davčnimi blagajnami?

Mojca Kunšek, 16.6.2011

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 23/2011Na velik obseg sive ekonomije, ki se praviloma povezuje z neplačevanjem davkov in prispevkov, že več let opozarjajo različni državni organi. Po podatkih Statističnega urada RS za leto 2007 je delež sive ekonomije pomenil več kot deset odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar uvršča Slovenijo med manj razvite države članice Evropske unije. Pojav sive ekonomije ni neugoden le z davčnega vidika, tj. manjšega pobiranja davkov za državne potrebe in nastajanja davčne vrzeli, temveč tudi z vidika zaupanja v sistem, načela enakosti in pravičnosti zavezancev, še zlasti tistih, ki redno poravnavajo svoje davčne obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Svobodno morje

Marko Pavliha, 16.6.2011

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 23/2011Ko sem bil še v parlamentarnih vodah, me je nekoč poklical neznani zanesenjak, rekoč, da je prevedel znamenito Grotiusovo delo in da ga zanima moje mnenje. Nepodpisani osnutek mi je še isti dan poslal po elektronski pošti in sem ga na dušek prebral, ko pa sva se začela pogovarjati o morebitni objavi in moji vlogi pri nastajanju publikacije, se ni več oglasil. Njegovega imena se žal ne spominjam, a zagotovo ni Ida Radan, ki je zdaj prvič v slovenščino "uradno" in pohvalno prevedla razpravo Huga Grotiusa z legendarnim naslovom Mare Liberum. Upam, da napori skrivnostnega prevajalca niso bili prezrti in da je sodeloval pri tem projektu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Ni milosti za tajkune

Andreja Tratnik, 16.6.2011

Kazenski postopek, Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 23/2011Brechtovo vprašanje, kaj je rop banke v primerjavi z njeno ustanovitvijo, je dobro ogledalo današnji družbi. Vsak dan izvemo za kakšen nov sporen posel, v katerem se operira s povprečnemu občanu nepredstavljivimi vsotami denarja. Za temi posli stojijo konkretne osebe, ki so imele od njih konkretne koristi. Tajkuni so v zadnjih nekaj letih preplavili Slovenijo. Z njimi pa imajo težave tudi naši severni sosedi, po katerih se tako radi zgledujemo. Le da je - vsaj tako kaže primer Elsner proti Avstriji - sistem tam do njih bolj neusmiljen. In očitno učinkovitejši: nacionalna sodišča pritoževanju pritožnika niso popustila in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) jim je pritrdilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

O spolu kratičnih poimenovanj

Nataša Hribar, 16.6.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2011Poklical me je prijatelj in mi postavil vprašanje o spolu neke kratice. Te se ne spomnim natančno, bila je neka vsaj splošno ne znana, morda niti ne splošno uveljavljena. Ker pravzaprav sploh ni bistveno, za katero kratico je šlo, sem malo pobrskala po internetu in izbrala - povsem naključno - kratico MRN, ki - kot sem se poučila na internetu - označuje referenčno številko gibanja, na primer v špediciji (kratica MRN je iz angl. movement reference number). Namenoma kotička ne začenjam s kako vsem znano kratico, ampak s tršim orehom. Pridevnik pred njo v spodnjem primeru postavite v ustrezno spolsko obliko, kratico pa tudi ustrezno sklanjajte, kjer je to potrebno:
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 16.6.2011

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2011Frank S. Bloch (ur.) The Global Clinical Movement - Educating Lawyers for Social Justice (Oxford University Press, 2011, 428 strani) Pravne svetovalnice so sodoben način izobraževanja, ki študentom že med študijem poleg teoretičnega znanja dajejo tudi praktične delovne izkušnje. I
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Posredovanje EMŠO Statističnemu uradu

Irena Vovk, 16.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2011Delodajalec je od Statističnega urada RS (SURS) prejel obvestilo, da mu mora poslati poročilo o izplačanih plačah, nadurah, EMŠO itd. za vse zaposlene delavce. Kakšno pravno podlago ima SURS za pridobivanje osebnih podatkov zaposlenih pri posameznem delodajalcu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Izzivov tehnološkega razvoja se premalo zavedamo

Jernej Pusser, 16.6.2011

Ostalo

Jernej Pusser, Pravna praksa, 23/2011Temam, povezanim z razvojem informacijske tehnologije, ne namenjamo dovolj pozornosti in bo zato treba preoblikovati stare in sprejeti nove pravne institute, opozarja profesor s PF Univerze v Ljubljani dr. Lojze Ude. K temu je zagotovo pripomogel simpozij o pravnih vprašanjih elektronskega poslovanja in informacijskih tehnologij Pravo v informacijski družbi, ki ga je 20. maja na PF Univerze v Ljubljani organiziral Inštitut za primerjalno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Aktualno v zakonodaji

Jasmina Cigrovski, 16.6.2011

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 23/2011Pregled slovenske zakonodaje Varnost in zdravje pri delu Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki bo začel veljati šele 3. decembra 2011, uvaja novosti, s katerimi naj bi se povečala varnostna kultura. Z ZVZD-1 se tako zahteva zagotavljanje
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Videonadzor v poslovnih prostorih

Irena Vovk, 16.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2011Nekateri solastniki želijo na poslovnem objektu postaviti dve kameri, s katerima bi izvajali videonadzor dostopa v uradne službene prostore oziroma poslovne prostore (notranje stopnišče in skupno parkirišče). Ali se morajo s tem strinjati vsi solastniki oziroma ali se morajo z uvedbo videonadzora strinjati tudi najemniki (uporabniki) prostorov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Odmera enotne kazni

Boštjan Polegek, 16.6.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 23/2011Kazenski zakonik (KZ-1) z določitvijo pravil za izrek enotne kazni v primeru steka kaznivih dejanj, razen v primerih absorbcije vseh določenih kazni po najvišji od njih in v primeru kumulacije posameznih kazni, ne predpisuje, kako visoka naj bo izrečena enotna kazen, temveč določa le spodnjo in zgornjo mejo enotne kazni. Ti navadno sodišču omogočata razmeroma širok manevrski prostor, ko po aperacijskem načelu odloča, ali naj storilcu več kaznivih dejanj izreče višjo ali nižjo kazen, in zahtevata dodaten miselni proces po odmeri kazni za posamezno kaznivo dejanje v sistemu relativno predpisanih kazni. Glede na dejstvo, da je asperacija osnovni sistem odmere kazni zapora v primeru steka kaznivih dejanj, pri izrekanju enotne kazni tako tehničnemu izračunu njenega okvira običajno sledi tudi vrednotenje upoštevnih okoliščin, ki naj vplivajo na višino izrečene kazni, razen kadar višina posameznih kazni ob upoštevanju zakonskih določb o odmeri enotne kazni omogoča le izrek točno določene enotne kazni. V tem pogledu lahko govorimo o odmeri enotne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo

Avtor ni naveden, 16.6.2011

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2011Določba o odpovednem roku, če je ta vsebovana v odpovedi, pomeni element odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami tretjega odstavka 204. člena ZDR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Matičarji in poroke

Bojana Zadravec, 16.6.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Bojana Zadravec, Pravna praksa, 23/2011"Zakonska zveza se sklene pred matičarjem." Zelo preprost stavek, ki bi, če bi končno našel pot v Družinski zakonik, poenostavil postopek sklenitve zakonske zveze, zmanjšal porabo proračunskih sredstev in približal pravno ureditev sklepanja zakonskih zvez ureditvi v drugih evropskih državah. Nikakor pa ne bi zmanjšal pomena in svečanosti sklenitve zakonske zveze.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Vlada RS

Avtor ni naveden, 16.6.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2011Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 138. seji (9. junij 2011): - izhodišča za pripravo predloga Rebalansa proračuna RS za leto 2011; - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o biocidnih proizvodih;
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Vsebina PP št.23/2011

Avtor ni naveden, 16.6.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2011stran 3 UVODNIK dr. Matej Avbelj Nemogoče predčasne volitve stran 6 GOSPODARSKO PRAVO dr. Aljoša Dežman Obvezni večstranski pobot po ZPreZP in njegove praktične posledice Prokuristova procesnopravna upravičenja st
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Prokuristova procesnopravna upravičenja

Avtor ni naveden, 16.6.2011

Obligacije, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2011Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E), ki naj bi dopolnil četrto poglavje Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o zastopanju družb, me je vnovič spomnil na pomanjkljivo zakonsko določbo o obsegu prokure iz istega poglavja ZGD-1, ki v praksi povzroča različne razlage o upravičenju prokurista na procesnopravnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Ali bo res vsakdo, ki se pritoži, upravičen do državne štipendije?

Sabina Kompolšek, 16.6.2011

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Sabina Kompolšek, Pravna praksa, 23/2011Zakon o štipendiranju (ZŠtip) in Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij določata splošne in posebne pogoje za pridobitev državne štipendije. Veliko pritožb zoper prvostopenjske odločbe kaže na to, da je prišlo do težav pri izvajanju v praksi. Obravnavala bom najpogostejše pritožbene razloge in na podlagi odločitev drugostopenjskega organa in sodišča ovrednotila njihovo (ne)smiselnost oziroma (ne)utemeljenost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

< Vsi
2011(47)
> Junij(47)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČD ĐEFG H IJK LM NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov