Literatura

Stran 1 / 4 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Kršenje avtorskih pravic na spletu pod krinko družine Zoran Skubic, 10.1.2019 Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2019Družina je kot ključen gradnik vsakokratne družbene ureditve tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ena najintimnejših vezi. Vendar pa njeno (utemeljeno) pravno varstvo in zaščita (praviloma) ne moreta služiti kot pretveza za izvajanje protipravnih dejavnosti, pa čeprav gre "samo" za kršenje avtorskih pravic z (zlo)rabo svetovnega spleta. Tako je v grobem odločilo Sodišče (EU) v zadevi, ki se je nanašala na nezakonito prenašanje avtorskih del s spletno storitvijo "peer-to-peer" (PTP). Povedano drugače, imetnik internetnega priključka je odgovoren za njegovo zlorabo, tudi kadar jo zagrešijo člani njegove družine s tem, ko na svetovnem spletu s pomočjo tega priključka, pa četudi brezplačno, drugim spletnim uporabnikom ponujajo avtorskopravno zavarovana dela. Pred pregonom zaradi "piratstva" tako ni varna niti - družina.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Ustavna (a)simetrija med socialnimi pravicami in ekonomskimi svoboščinami v EU Lora Briški, 10.1.2019 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019Leto dni po sprejemu Evropskega stebra socialnih pravic se evropski in nacionalni zakonodajalci spopadajo z izzivi s področja socialne zaščite, diskriminacije, delovnega prava in evropskega socialnega modela. Čeprav je bilo ob sprejetju listine možno zaznati skrbi o visokoletečih političnih obljubah, je bilo na mednarodni konferenci, ki je potekala 16. novembra 2018 na PF Univerze v Ljubljani, večkrat izpostavljeno, da vpliva pravno nezavezujočega akta ne gre kar posplošeno odpravljati. Odvisnost socialnih pravic in pravic delovnega prava od ekonomskih svoboščin ter delovanje EU v prihodnosti so ob živahni razpravi kritično vrednotili govorci iz šestih držav EU.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravni napovednik Patricij Maček, 10.1.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019Napovednik
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Obdavčitev z davkom od premoženja (Podrobnejši opis) Avtor ni naveden, 10.1.2019 Druge davščine in olajšave
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Pojasnilo FURS, 4. izdaja dokumenta, december 2017 Veljavnost od 1. januarja 2019 Uporaba predpisov Z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), objavljenega v Ur. l. RS št. 101/13 dne 9. decembra 2013 z veljavnostjo 1. januarja 2014, so prenehale veljati pravn
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Evropa Patricij Maček, 10.1.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019 Ponedeljek, 17. 12. Zaposlenost. Evropska komisija (EK) je objavila zimsko izdajo pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi. Četrtletno poročilo potrjuje splošni pozitivni razvoj na trgu dela. V tretjem četrtletju 2018 je bilo v Evropski unij
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 14. januar 1784 - Konec ameriške vojne za neodvisnost ZDA so ratificirale mirovni sporazum z Veliko Britanijo, s čimer se je uradno končala vojna za ameriško neodvisnost. 1865 - Mladoslovenski časnik Slovenec V Celovcu je prvič izšel mladoslovenski politični čas
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Sklenitev pogodbe - nesporazum - lastnosti predmeta pogodbe Avtor ni naveden, 10.1.2019 Obligacije
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Institut "nesporazuma", kot je urejen v 16. členu OZ, ne pokriva vseh nesoglasij med strankama - ne ureja namreč primerov nesoglasij o lastnostih predmeta pogodbe (in tudi ne nesoglasij o osebi, s katero se sklepa pogodba); te napake pokriva 46. člen OZ, ki ureja zmoto.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Od 17. decembra do 6. januarja Patricij Maček, 10.1.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019 Ponedeljek, 17. 12. Ustavnost ZFPPIPP. Ustavno sodišče je sporočilo, da je na zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru odločilo o ustavnosti 371. in 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se nanašata na v
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Vlada RS Avtor ni naveden, 10.1.2019 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 13. redni seji (20. december 2018): - Uredba o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih, - Uredba o spremembah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva,
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Smetenje v gozdu in dolžnosti lastnika gozdnega zemljišča dr. Nana Weber, 10.1.2019 Varstvo okolja, Gozdarstvo
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1-2/2019Lastnik gozda, bralec Pravne prakse, se pritožuje nad drobnimi smetmi, ki jih obiskovalci odlagajo v njegovem gozdu. V skladu z zakonodajo mora lastnik gozda take smeti pobrati, sicer mu grozi plačilo globe. Bralec sprašuje o sorazmernosti take določbe in pravicah lastnika gozda glede omejevanja pravice do prostega dostopa do gozda in možnostih lastnika v smislu preventivnega delovanja.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Še o grožnjah in neveljavnosti pogodb mag. Polona Kukovec, 10.1.2019 Obligacije
	mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 1-2/2019Z zanimanjem sem prebrala prispevek dr. Luigija Varanellija(v nadaljevanju: avtor), v katerem je kritičen do stališča Vrhovnega sodišča, zavzetega v sodbi, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018. V prispevku preko razmerja med ničnostjo pogodbe in kaznivim dejanjem Vrhovnemu sodišču pripiše de facto izbris 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iz našega pravnega reda, ker je sodišče v odločbi zavzelo stališče, da je nedopustna grožnja v konkretnem primeru, ko je bila stranka žrtev izsiljevanja, ki je pogodbo podpisala pod vplivom grožnje nasprotne stranke in sploh ni prejela izpolnitve, posledično pomenila ničnost pravnega posla.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Šeriatsko pravo (1. del) mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Izzivi poglabljanja evropske bančne unije Jakob Cerovšek, 10.1.2019 Banke in hranilnice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 1-2/2019Dne 27. novembra 2018 je v okviru drugega senata nemškega Zveznega ustavnega sodišča (Bundesverfassungsgericht) potekala prva obravnava v zadevi pobudnikov ustavne presoje, ki zatrjujejo nezakonitost pravne podlage za vzpostavitev obeh že oblikovanih stebrov bančne unije. Gre za poskus izpodbijanja ustanovnih aktov bančne unije z vidika domnevnega ultra vires prenosa pristojnosti z držav članic EU na Evropsko centralno banko (ECB) tako v okviru Enotnega mehanizma nadzora kot tudi glede Enotnega mehanizma za reševanje.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Še o teoriji predpogodbenih informacijskih in pojasnilnih dolžnosti dr. Jorg Sladič, 10.1.2019 Obligacije
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2019Moderno pogodbeno pravo poudarja izreden pomen predpogodbenih informacij, ki se jih nudi sopogodbeniku (tudi potrošniku) ob sklepanju pravnega posla. Šele ko razumemo pomen in vključitev pojasnilne dolžnosti glede predpogodbenih informacij v sistem zasebnega (civilnega) prava, lahko pravilno razumemo uporabo npr. Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ta direktiva je sektorska, vklaplja se v sistem civilnega prava, ki velja v Sloveniji. Kljub temu da Obligacijski zakonik (OZ) temelji na Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je bil sodoben zakon, je koncept predpogodbene informacije oz. pojasnilne dolžnosti ob sklepanju pogodb še vedno podnormiran.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Razlika med delodajalcem in delavcem pri povračilu škode nosilcema socialnih zavarovanj Avtor ni naveden, 10.1.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Drugi stavek prvega odstavka 86. člena in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse dr. Miha Šepec, 10.1.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 1-2/2019Krivda je v kazenskem pravu zagotovo med najbolj teoretično kompleksnimi in v teoriji različno obdelanimi in zato neenotnimi koncepti. Povsem nasprotno pa pojmovanje naklepa odraža najvišjo stopnjo subjektivno zavržnega storilčevega odnosa do dejanja in je v teoriji splošno sprejet koncept.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Dohodek iz delovnega razmerja (vprašanja in odgovori) Avtor ni naveden, 10.1.2019 Davki občanov in dohodnina
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Pojasnilo FURS, 1. izdaja dokumenta, februar 2015 Sprememba dokumenta, dodatna vprašanja št. 32 - 36 Vprašanje 32: Izplačilo plače za obdobje, ki ni koledarski mesec (3. januar 2019) Odgovor: Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravni učinek privolitve dr. Klemen Pohar, 10.1.2019 Obligacije
	dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2019Poseg v pravice drugega je načeloma nedopusten, kar izhaja že iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V nekaterih okoliščinah pa pravo dovoljuje tudi ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda, na primer ko gre za silobran ali pa ko oškodovanec privoli v povzročitev škode oziroma v poseg v svoje pravice. Privolitev je izraz načela volenti non fit iniuria, po katerem se tistemu, ki se s posegom oziroma škodljivim ravnanjem strinja, ne godi krivica.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Slovenska pravna fakulteta kot nacionalna zahteva dr. Katja Škrubej, 10.1.2019 Ostalo
	dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 1-2/2019Preraščanje zahteve po slovenski pravni fakulteti v Ljubljani od stremljenj posameznih pripadnikov intelektualne elite leta 1848 v vsenacionalno zahtevo je najtesneje povezano s tistim obdobjem, ki je po kratki liberalni dobi, ki je sledila marčni revoluciji, spet na stežaj odprlo vrata svobodi združevanja kot eni temeljnih človekovih pravic v modernem smislu - z dobo taborov med letoma 1867 in 1871.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta David Borlinič Gačnik, 10.1.2019 Lastnina in druge stvarne pravice
	David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Je sodstvo res "klinično mrtvo"? dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019 Sodišča
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Kdaj so izčrpane možnosti zdravljenja v Republiki Sloveniji? mag. Boštjan Savšek, 10.1.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
	mag. Boštjan Savšek, Pravna praksa, 1-2/2019V okviru pravice do zdravljenja v tujini je sodno varstvo po 23. členu Ustave Republike Slovenije zagotovljeno v socialnem sporu pred delovnim in socialnim sodiščem. Zavarovanec lahko vloži tožbo zoper dokončen akt nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega predpisa ali kršitev pravil postopka. Pravica do zdravljenja v tujini je v prvi vrsti medicinsko vprašanje, ki pa se prepleta s pravom. Zato je tožba zoper tovrstno odločitev največkrat vložena, ko tožnik meni, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pogumno v 2019 dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 10.1.2019 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Pravijo, da bo kriza prišla. Vsakih deset let pride in spet bo. Vprašanje je le, kdaj in kakšna bo, predvsem pa, kako bo vplivala na vsakega od nas.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Nadomestilo plače pri odmoru za dojenje mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 10.1.2019 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2019Delavka je prinesla odločbo centra za socialno delo, s katero ji je priznana pravica do odmora za dojenje.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Učinek "međutim" in maličenje temeljnih svoboščin dr. Lovro Šturm, 10.1.2019 Ostalo
	dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 1-2/2019Že dolgo lahko opazujemo, kako iz javne razprave in iz poročanja javnih občil izginjata omemba in navajanje temeljnih svoboščin kot posebej varovanih ustavnih dobrin. Čeprav drugo poglavje slovenske ustave v naslovu hkrati omenja človekove pravice in temeljne svoboščine in četudi evropska konvencija Sveta Evrope z dne 4. novembra 1950 v svojem polnem naslovu govori o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so te kar izpuhtele iz javne razprave in s tem tudi iz kolektivne (pod)zavesti.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 4 \| Naslednja >>