Literatura

Stran 1 / 4 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Rok za vložitev zahteve delavca za odpravo kršitev mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 10.1.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2019Delodajalec sprašuje, v kolikšnem času mora delavec podati pisno zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja. Delavec namreč meni, da je bil upravičen do izrednega dopusta, delodajalec pa mu ga ni odobril.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Ustavno sodišče in volilni sistem dr. Ciril Ribičič, 10.1.2019 Državni zbor in državni svet
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1-2/2019Ustavno sodišče je pred dvajsetimi leti zavrglo ustavno pritožbo in sprejelo pobudo za oceno ustavnosti zakona, ki je urejal glasovanje na referendumu o volilnih sistemih (odločba, št. U-I-12/97). S svojo odločbo je najprej priklicalo "mrtev" zakon k življenju, da je lahko za nazaj razglasilo, da je na že zdavnaj opravljenem referendumu zmagal večinski volilni sistem, ki ga mora državni zbor uveljaviti v šestih mesecih.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Odvetniška nagrada, izračunana za namen povrnitve pravdnih stroškov Avtor ni naveden, 10.1.2019 Odvetništvo in notariat
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Prvi odstavek 12. člena Zakona o odvetniški tarifi ni bil v neskladju z Ustavo v delu, po katerem se odvetniška nagrada, izračunana za namen povrnitve pravdnih stroškov, pri vrednostih predmeta nad 500.000 evrov za vsak začeti nadaljnji znesek 50.000 evrov zviša za 100 evrov.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Moška ranljivost dr. Matjaž Ambrož, 10.1.2019 Ostalo
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1-2/2019V obdobju, ko se je naša družba že pospešeno pripravljala na prehod na tržno gospodarstvo, so se v časopisju pojavili oglasi nekega Mr. Džirla (najverjetneje gre za psevdonim), ki je naprodaj ponujal čudežne kristale, osvežilce čevljev, predvsem pa menda zelo učinkovit čaj za hujšanje, Čang šlang imenovan. Stvar je bila precej hecna, o skrivnostnem Mr. Džirlu smo se večkrat pogovarjali in družinski prijatelj, ki je po službeni dolžnosti več let preživel na Zahodu, je takrat preroško napovedal: "Temu se bo zdaj treba privaditi tudi pri nas."
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Dan ustavnosti 2018 dr. Janez Kranjc, 10.1.2019 Ustavno sodišče
	dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije, spoštovani gospod predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, spoštovane sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, visoki zbor,
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Nadomestilo plače pri odmoru za dojenje mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 10.1.2019 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2019Delavka je prinesla odločbo centra za socialno delo, s katero ji je priznana pravica do odmora za dojenje.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pogumno v 2019 dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 10.1.2019 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Pravijo, da bo kriza prišla. Vsakih deset let pride in spet bo. Vprašanje je le, kdaj in kakšna bo, predvsem pa, kako bo vplivala na vsakega od nas.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Razpisi Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 TED 1. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska centralna banka, rok ni naveden. Ministrstvo za javno upravo 2. Javni poziv za uvrstitev v evidenco za izvedenska mesta v mednarodnih organizacij
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Izjave Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Izjave "Zasebniki bi se morali zavedati, da posli z državo ne prinašajo le dobičkov, ampak tudi preglednost poslovanja." (Novinarka Maja Grgič o javnosti podatkov o porabi javnih sredstev ob sodbi Sodišča EU v zadevi NKBM proti Republiki Sloveniji, Delo, 2
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Odstop od zavarovalne pogodbe o življenjskem zavarovanju Avtor ni naveden, 10.1.2019 TRGOVINA, ZAVAROVALNIŠTVO
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 "In kaj lahko svojci, ko je nakup opravljen, pogodba podpisana, naredijo? Gospod z dementno mamo se je obrnil na kolega, ki je zavarovalni agent. Ta je spisal zahteve za prekinitev pogodbe, ki so jih zavarovalnice upoštevale, ni pa nujno, da bi jih. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Učinek "međutim" in maličenje temeljnih svoboščin dr. Lovro Šturm, 10.1.2019 Ostalo
	dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 1-2/2019Že dolgo lahko opazujemo, kako iz javne razprave in iz poročanja javnih občil izginjata omemba in navajanje temeljnih svoboščin kot posebej varovanih ustavnih dobrin. Čeprav drugo poglavje slovenske ustave v naslovu hkrati omenja človekove pravice in temeljne svoboščine in četudi evropska konvencija Sveta Evrope z dne 4. novembra 1950 v svojem polnem naslovu govori o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so te kar izpuhtele iz javne razprave in s tem tudi iz kolektivne (pod)zavesti.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Kako prenoviti Evropo dr. Marko Pavliha, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1-2/2019Laična in prepogosto celo strokovna javnost živi v relativno neznatni zmoti, da dvanajst zlatih zvezdic na modri barvi zastave Evropske unije pomeni število ustanovnih članic; dejansko se jih je zbralo pol manj, kasnejše širitve pa niti pri podvojitvi članstva niso bile prelomne ali usodne. V resnici je število 12 prispodoba za popolnost, denimo dvanajst koledarskih mesecev, prav toliko dnevnih in nočnih ur, apostolov in Heraklejevih podvigov, program anonimnih alkoholikov z dvanajstimi koraki ali neka moja knjiga, ki je odbila dvanajst pred dvanajsto, pa najbrž ne spadata v ta kontekst perfektnosti. Za posladek se zlasti moška milenijska generacija Y skoraj fanatično navdušuje nad mednarodno uspešnico nekoliko precenjenega kanadskega psihologa, profesorja in "klasičnega liberalca" Jordana B. Petersona s kultno znamko 12 pravil za življenje: protistrup za kaos, v kateri nam duhovito in poučno pripoveduje o notoričnih modrostih, človeški psihi, o pomembnosti discipline in hierarhije, o svobodi, pustolovski žilici in odgovornosti.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Še o teoriji predpogodbenih informacijskih in pojasnilnih dolžnosti dr. Jorg Sladič, 10.1.2019 Obligacije
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2019Moderno pogodbeno pravo poudarja izreden pomen predpogodbenih informacij, ki se jih nudi sopogodbeniku (tudi potrošniku) ob sklepanju pravnega posla. Šele ko razumemo pomen in vključitev pojasnilne dolžnosti glede predpogodbenih informacij v sistem zasebnega (civilnega) prava, lahko pravilno razumemo uporabo npr. Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ta direktiva je sektorska, vklaplja se v sistem civilnega prava, ki velja v Sloveniji. Kljub temu da Obligacijski zakonik (OZ) temelji na Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je bil sodoben zakon, je koncept predpogodbene informacije oz. pojasnilne dolžnosti ob sklepanju pogodb še vedno podnormiran.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Od 17. decembra do 6. januarja Patricij Maček, 10.1.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019 Ponedeljek, 17. 12. Ustavnost ZFPPIPP. Ustavno sodišče je sporočilo, da je na zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru odločilo o ustavnosti 371. in 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se nanašata na v
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta David Borlinič Gačnik, 10.1.2019 Lastnina in druge stvarne pravice
	David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Glavna obravnava v upravnem sporu Patricij Maček, 10.1.2019 Upravni spor
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019V zadnjem času je bilo prelitega veliko črnila glede odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Pro Plus. Še pred njo pa so študenti Marjanca Ambrožič, Tina Anželj, Ida Bahorić, Nena Bobovnik, Urša Brinovec, Lora Briški, Rok Kljajič, Urša Leban, Špela Lovšin, Tilen Majnik, Daša Pokrajčevič, Leon Privšek, Nastja Stošič in Katja Štemberger pod strokovnim mentorstvom dr. Brune Žuber s PF Univerze v Ljubljani pripravili študijo Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu. Ugotovitve študije so predstavili 29. novembra 2018 na strokovnem seminarju Glavna obravnava v upravnem sporu, ki je potekal na PF Univerze v Ljubljani in sta ga organizirala Katedra za upravno pravo PF Univerze v Ljubljani ter Inštitut za javno upravo pri PF Univerze v Ljubljani.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	S tujih knjižnih polic Horvat Tim, Briški Lora, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	Tim Horvat, Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019 Über das Strafen: Recht und Sicherheit in der demokratischen Gesellschaft Thomas Fischer (Droemer HC, oktober 2018, 384 strani, 22,99 evra) Nekdanji nemški zvezni vrhovni sodnik in sloviti avtor vsakoletnega kom
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pismo dobremu možu dr. Nataša Hribar, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2019Pa smo spet leto dni starejši! Prazniki so mimo, dnevi veseljačenja tudi, novo leto prinaša nove izzive. A da ne bomo kar takoj začeli na polno, v tokratnem kotičku razmišljam o jeziku bolj na splošno. Po družbenih omrežjih je v predprazničnih dneh krožila šala na temo jezika: decembrski dobri mož (kateri koli že) se je letos odločil, da bo v darilni papir zavil slovarje oz. pravopis, potem ko je videl, kakšne statuse objavljajo ljudje na svojih profilih. Le koga je imel v mislih?
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravni pluralizem in pravo Evropske unije Lora Briški, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019Pravni pluralizem pomeni priznavanje različnih rešitev istega pravnega problema in njihovo soočanje v konstruktivnem dialogu, so se strinjali govorniki akademskega foruma Nove univerze, ki so 22. novembra 2018 obeležili izid nove knjige, katere urednika sta profesor dr. Gareth Davies z Univerze v Amsterdamu in profesor dr. Matej Avbelj z Nove univerze.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Ustavna (a)simetrija med socialnimi pravicami in ekonomskimi svoboščinami v EU Lora Briški, 10.1.2019 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019Leto dni po sprejemu Evropskega stebra socialnih pravic se evropski in nacionalni zakonodajalci spopadajo z izzivi s področja socialne zaščite, diskriminacije, delovnega prava in evropskega socialnega modela. Čeprav je bilo ob sprejetju listine možno zaznati skrbi o visokoletečih političnih obljubah, je bilo na mednarodni konferenci, ki je potekala 16. novembra 2018 na PF Univerze v Ljubljani, večkrat izpostavljeno, da vpliva pravno nezavezujočega akta ne gre kar posplošeno odpravljati. Odvisnost socialnih pravic in pravic delovnega prava od ekonomskih svoboščin ter delovanje EU v prihodnosti so ob živahni razpravi kritično vrednotili govorci iz šestih držav EU.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Je sodstvo res "klinično mrtvo"? dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019 Sodišča
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Šeriatsko pravo (1. del) mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravosodje v letu 2018 Urša Ravnikar Šurk, 10.1.2019 PRAVOSODJE
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 1-2/2019Sprejemanje novel zakonov, spremembe na kadrovskem področju, odstopi in imenovanja so nekateri izmed dogodkov, ki so se prejšnje leto zgodili v slovenskem pravosodju.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 14. januar 1784 - Konec ameriške vojne za neodvisnost ZDA so ratificirale mirovni sporazum z Veliko Britanijo, s čimer se je uradno končala vojna za ameriško neodvisnost. 1865 - Mladoslovenski časnik Slovenec V Celovcu je prvič izšel mladoslovenski politični čas
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Okrogle zgodbe jetniških dvorišč dr. Breda Mulec, 10.1.2019 Ostalo
	dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 1-2/2019Piše se leto 2019. Leto, ki se je pravkar izteklo, je zaznamovalo veliko dogodkov. Med drugim smo praznovali tudi 100. obletnico smrti našega literarnega velikana Ivana Cankarja. Verjamem pa, da je marsikdo pozabil na to, da smo praznovali tudi sto let od ustanovitve države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nato je bila ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi ta čas je del naše politične in kulturne zgodovine. Med Slovenci so bili namreč tudi takrat izjemni posamezniki, naj omenim samo dr. Antona Korošca kot edinega nesrbskega predsednika vlade in trikratnega notranjega ministra.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 4 \| Naslednja >>