Literatura

Stran 1 / 4 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta David Borlinič Gačnik, 10.1.2019 Lastnina in druge stvarne pravice
	David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pismo dobremu možu dr. Nataša Hribar, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2019Pa smo spet leto dni starejši! Prazniki so mimo, dnevi veseljačenja tudi, novo leto prinaša nove izzive. A da ne bomo kar takoj začeli na polno, v tokratnem kotičku razmišljam o jeziku bolj na splošno. Po družbenih omrežjih je v predprazničnih dneh krožila šala na temo jezika: decembrski dobri mož (kateri koli že) se je letos odločil, da bo v darilni papir zavil slovarje oz. pravopis, potem ko je videl, kakšne statuse objavljajo ljudje na svojih profilih. Le koga je imel v mislih?
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Od 17. decembra do 6. januarja Patricij Maček, 10.1.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019 Ponedeljek, 17. 12. Ustavnost ZFPPIPP. Ustavno sodišče je sporočilo, da je na zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru odločilo o ustavnosti 371. in 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se nanašata na v
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravosodje v letu 2018 Urša Ravnikar Šurk, 10.1.2019 PRAVOSODJE
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 1-2/2019Sprejemanje novel zakonov, spremembe na kadrovskem področju, odstopi in imenovanja so nekateri izmed dogodkov, ki so se prejšnje leto zgodili v slovenskem pravosodju.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	S tujih knjižnih polic Horvat Tim, Briški Lora, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	Tim Horvat, Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019 Über das Strafen: Recht und Sicherheit in der demokratischen Gesellschaft Thomas Fischer (Droemer HC, oktober 2018, 384 strani, 22,99 evra) Nekdanji nemški zvezni vrhovni sodnik in sloviti avtor vsakoletnega kom
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Glavna obravnava v upravnem sporu Patricij Maček, 10.1.2019 Upravni spor
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019V zadnjem času je bilo prelitega veliko črnila glede odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Pro Plus. Še pred njo pa so študenti Marjanca Ambrožič, Tina Anželj, Ida Bahorić, Nena Bobovnik, Urša Brinovec, Lora Briški, Rok Kljajič, Urša Leban, Špela Lovšin, Tilen Majnik, Daša Pokrajčevič, Leon Privšek, Nastja Stošič in Katja Štemberger pod strokovnim mentorstvom dr. Brune Žuber s PF Univerze v Ljubljani pripravili študijo Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu. Ugotovitve študije so predstavili 29. novembra 2018 na strokovnem seminarju Glavna obravnava v upravnem sporu, ki je potekal na PF Univerze v Ljubljani in sta ga organizirala Katedra za upravno pravo PF Univerze v Ljubljani ter Inštitut za javno upravo pri PF Univerze v Ljubljani.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravni pluralizem in pravo Evropske unije Lora Briški, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019Pravni pluralizem pomeni priznavanje različnih rešitev istega pravnega problema in njihovo soočanje v konstruktivnem dialogu, so se strinjali govorniki akademskega foruma Nove univerze, ki so 22. novembra 2018 obeležili izid nove knjige, katere urednika sta profesor dr. Gareth Davies z Univerze v Amsterdamu in profesor dr. Matej Avbelj z Nove univerze.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Šeriatsko pravo (1. del) mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Evropa Patricij Maček, 10.1.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019 Ponedeljek, 17. 12. Zaposlenost. Evropska komisija (EK) je objavila zimsko izdajo pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi. Četrtletno poročilo potrjuje splošni pozitivni razvoj na trgu dela. V tretjem četrtletju 2018 je bilo v Evropski unij
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 10.1.2019 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/201920. december - predlog pobude za podpis Konvencije Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov in podobnih kaznivih dejanjih, ki ogrožajo javno zdravje.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Dohodek iz delovnega razmerja (vprašanja in odgovori) Avtor ni naveden, 10.1.2019 Davki občanov in dohodnina
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Pojasnilo FURS, 1. izdaja dokumenta, februar 2015 Sprememba dokumenta, dodatna vprašanja št. 32 - 36 Vprašanje 32: Izplačilo plače za obdobje, ki ni koledarski mesec (3. januar 2019) Odgovor: Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Je sodstvo res "klinično mrtvo"? dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019 Sodišča
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Okrogle zgodbe jetniških dvorišč dr. Breda Mulec, 10.1.2019 Ostalo
	dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 1-2/2019Piše se leto 2019. Leto, ki se je pravkar izteklo, je zaznamovalo veliko dogodkov. Med drugim smo praznovali tudi 100. obletnico smrti našega literarnega velikana Ivana Cankarja. Verjamem pa, da je marsikdo pozabil na to, da smo praznovali tudi sto let od ustanovitve države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nato je bila ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi ta čas je del naše politične in kulturne zgodovine. Med Slovenci so bili namreč tudi takrat izjemni posamezniki, naj omenim samo dr. Antona Korošca kot edinega nesrbskega predsednika vlade in trikratnega notranjega ministra.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 14. januar 1784 - Konec ameriške vojne za neodvisnost ZDA so ratificirale mirovni sporazum z Veliko Britanijo, s čimer se je uradno končala vojna za ameriško neodvisnost. 1865 - Mladoslovenski časnik Slovenec V Celovcu je prvič izšel mladoslovenski politični čas
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Ustavna (a)simetrija med socialnimi pravicami in ekonomskimi svoboščinami v EU Lora Briški, 10.1.2019 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019Leto dni po sprejemu Evropskega stebra socialnih pravic se evropski in nacionalni zakonodajalci spopadajo z izzivi s področja socialne zaščite, diskriminacije, delovnega prava in evropskega socialnega modela. Čeprav je bilo ob sprejetju listine možno zaznati skrbi o visokoletečih političnih obljubah, je bilo na mednarodni konferenci, ki je potekala 16. novembra 2018 na PF Univerze v Ljubljani, večkrat izpostavljeno, da vpliva pravno nezavezujočega akta ne gre kar posplošeno odpravljati. Odvisnost socialnih pravic in pravic delovnega prava od ekonomskih svoboščin ter delovanje EU v prihodnosti so ob živahni razpravi kritično vrednotili govorci iz šestih držav EU.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Razlika med delodajalcem in delavcem pri povračilu škode nosilcema socialnih zavarovanj Avtor ni naveden, 10.1.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Drugi stavek prvega odstavka 86. člena in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Slovenska pravna fakulteta kot nacionalna zahteva dr. Katja Škrubej, 10.1.2019 Ostalo
	dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 1-2/2019Preraščanje zahteve po slovenski pravni fakulteti v Ljubljani od stremljenj posameznih pripadnikov intelektualne elite leta 1848 v vsenacionalno zahtevo je najtesneje povezano s tistim obdobjem, ki je po kratki liberalni dobi, ki je sledila marčni revoluciji, spet na stežaj odprlo vrata svobodi združevanja kot eni temeljnih človekovih pravic v modernem smislu - z dobo taborov med letoma 1867 in 1871.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravni učinek privolitve dr. Klemen Pohar, 10.1.2019 Obligacije
	dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2019Poseg v pravice drugega je načeloma nedopusten, kar izhaja že iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V nekaterih okoliščinah pa pravo dovoljuje tudi ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda, na primer ko gre za silobran ali pa ko oškodovanec privoli v povzročitev škode oziroma v poseg v svoje pravice. Privolitev je izraz načela volenti non fit iniuria, po katerem se tistemu, ki se s posegom oziroma škodljivim ravnanjem strinja, ne godi krivica.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Smetenje v gozdu in dolžnosti lastnika gozdnega zemljišča dr. Nana Weber, 10.1.2019 Varstvo okolja, Gozdarstvo
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1-2/2019Lastnik gozda, bralec Pravne prakse, se pritožuje nad drobnimi smetmi, ki jih obiskovalci odlagajo v njegovem gozdu. V skladu z zakonodajo mora lastnik gozda take smeti pobrati, sicer mu grozi plačilo globe. Bralec sprašuje o sorazmernosti take določbe in pravicah lastnika gozda glede omejevanja pravice do prostega dostopa do gozda in možnostih lastnika v smislu preventivnega delovanja.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Še o grožnjah in neveljavnosti pogodb mag. Polona Kukovec, 10.1.2019 Obligacije
	mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 1-2/2019Z zanimanjem sem prebrala prispevek dr. Luigija Varanellija(v nadaljevanju: avtor), v katerem je kritičen do stališča Vrhovnega sodišča, zavzetega v sodbi, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018. V prispevku preko razmerja med ničnostjo pogodbe in kaznivim dejanjem Vrhovnemu sodišču pripiše de facto izbris 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iz našega pravnega reda, ker je sodišče v odločbi zavzelo stališče, da je nedopustna grožnja v konkretnem primeru, ko je bila stranka žrtev izsiljevanja, ki je pogodbo podpisala pod vplivom grožnje nasprotne stranke in sploh ni prejela izpolnitve, posledično pomenila ničnost pravnega posla.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Obdavčitev z davkom od premoženja (Podrobnejši opis) Avtor ni naveden, 10.1.2019 Druge davščine in olajšave
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Pojasnilo FURS, 4. izdaja dokumenta, december 2017 Veljavnost od 1. januarja 2019 Uporaba predpisov Z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), objavljenega v Ur. l. RS št. 101/13 dne 9. decembra 2013 z veljavnostjo 1. januarja 2014, so prenehale veljati pravn
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravni napovednik Patricij Maček, 10.1.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019Napovednik
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Lik in delo sodnika mag. Martin Jančar, 10.1.2019 Sodišča
	mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 1-2/2019Zadnji dve leti, predvsem po spremembi Sodnega reda, ki delovanje sodišča bolj odpira javnosti, je mogoče vrednotiti na različne načine. Ureditev, ki je bolj razkrila tudi sodnikovo osebno podobo, je logično nadaljevanje oblikovanja sodniške funkcije kot funkcije državne oblasti sodobnega tipa. Želel bi si, da je to dogajanje plod tehtnega premisleka tudi o učinkih in posledicah, zlasti pri segmentu, ki me tudi osebno zadeva, to je pri delu sodnika prve stopnje. A o tem se mi porajajo dvomi.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Kršenje avtorskih pravic na spletu pod krinko družine Zoran Skubic, 10.1.2019 Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2019Družina je kot ključen gradnik vsakokratne družbene ureditve tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ena najintimnejših vezi. Vendar pa njeno (utemeljeno) pravno varstvo in zaščita (praviloma) ne moreta služiti kot pretveza za izvajanje protipravnih dejavnosti, pa čeprav gre "samo" za kršenje avtorskih pravic z (zlo)rabo svetovnega spleta. Tako je v grobem odločilo Sodišče (EU) v zadevi, ki se je nanašala na nezakonito prenašanje avtorskih del s spletno storitvijo "peer-to-peer" (PTP). Povedano drugače, imetnik internetnega priključka je odgovoren za njegovo zlorabo, tudi kadar jo zagrešijo člani njegove družine s tem, ko na svetovnem spletu s pomočjo tega priključka, pa četudi brezplačno, drugim spletnim uporabnikom ponujajo avtorskopravno zavarovana dela. Pred pregonom zaradi "piratstva" tako ni varna niti - družina.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Razpisi Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 TED 1. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska centralna banka, rok ni naveden. Ministrstvo za javno upravo 2. Javni poziv za uvrstitev v evidenco za izvedenska mesta v mednarodnih organizacij
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 4 \| Naslednja >>