Literatura

Stran 1 / 4 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Lik in delo sodnika mag. Martin Jančar, 10.1.2019 Sodišča
	mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 1-2/2019Zadnji dve leti, predvsem po spremembi Sodnega reda, ki delovanje sodišča bolj odpira javnosti, je mogoče vrednotiti na različne načine. Ureditev, ki je bolj razkrila tudi sodnikovo osebno podobo, je logično nadaljevanje oblikovanja sodniške funkcije kot funkcije državne oblasti sodobnega tipa. Želel bi si, da je to dogajanje plod tehtnega premisleka tudi o učinkih in posledicah, zlasti pri segmentu, ki me tudi osebno zadeva, to je pri delu sodnika prve stopnje. A o tem se mi porajajo dvomi.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta David Borlinič Gačnik, 10.1.2019 Lastnina in druge stvarne pravice
	David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Izzivi poglabljanja evropske bančne unije Jakob Cerovšek, 10.1.2019 Banke in hranilnice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 1-2/2019Dne 27. novembra 2018 je v okviru drugega senata nemškega Zveznega ustavnega sodišča (Bundesverfassungsgericht) potekala prva obravnava v zadevi pobudnikov ustavne presoje, ki zatrjujejo nezakonitost pravne podlage za vzpostavitev obeh že oblikovanih stebrov bančne unije. Gre za poskus izpodbijanja ustanovnih aktov bančne unije z vidika domnevnega ultra vires prenosa pristojnosti z držav članic EU na Evropsko centralno banko (ECB) tako v okviru Enotnega mehanizma nadzora kot tudi glede Enotnega mehanizma za reševanje.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Je sodstvo res "klinično mrtvo"? dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019 Sodišča
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Šeriatsko pravo (1. del) mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse dr. Miha Šepec, 10.1.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 1-2/2019Krivda je v kazenskem pravu zagotovo med najbolj teoretično kompleksnimi in v teoriji različno obdelanimi in zato neenotnimi koncepti. Povsem nasprotno pa pojmovanje naklepa odraža najvišjo stopnjo subjektivno zavržnega storilčevega odnosa do dejanja in je v teoriji splošno sprejet koncept.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Kdaj so izčrpane možnosti zdravljenja v Republiki Sloveniji? mag. Boštjan Savšek, 10.1.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
	mag. Boštjan Savšek, Pravna praksa, 1-2/2019V okviru pravice do zdravljenja v tujini je sodno varstvo po 23. členu Ustave Republike Slovenije zagotovljeno v socialnem sporu pred delovnim in socialnim sodiščem. Zavarovanec lahko vloži tožbo zoper dokončen akt nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega predpisa ali kršitev pravil postopka. Pravica do zdravljenja v tujini je v prvi vrsti medicinsko vprašanje, ki pa se prepleta s pravom. Zato je tožba zoper tovrstno odločitev največkrat vložena, ko tožnik meni, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravni napovednik Patricij Maček, 10.1.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019Napovednik
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Odstop od zavarovalne pogodbe o življenjskem zavarovanju Avtor ni naveden, 10.1.2019 TRGOVINA, ZAVAROVALNIŠTVO
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 "In kaj lahko svojci, ko je nakup opravljen, pogodba podpisana, naredijo? Gospod z dementno mamo se je obrnil na kolega, ki je zavarovalni agent. Ta je spisal zahteve za prekinitev pogodbe, ki so jih zavarovalnice upoštevale, ni pa nujno, da bi jih. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Od 17. decembra do 6. januarja Patricij Maček, 10.1.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019 Ponedeljek, 17. 12. Ustavnost ZFPPIPP. Ustavno sodišče je sporočilo, da je na zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru odločilo o ustavnosti 371. in 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se nanašata na v
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pogumno v 2019 dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 10.1.2019 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Pravijo, da bo kriza prišla. Vsakih deset let pride in spet bo. Vprašanje je le, kdaj in kakšna bo, predvsem pa, kako bo vplivala na vsakega od nas.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pismo dobremu možu dr. Nataša Hribar, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2019Pa smo spet leto dni starejši! Prazniki so mimo, dnevi veseljačenja tudi, novo leto prinaša nove izzive. A da ne bomo kar takoj začeli na polno, v tokratnem kotičku razmišljam o jeziku bolj na splošno. Po družbenih omrežjih je v predprazničnih dneh krožila šala na temo jezika: decembrski dobri mož (kateri koli že) se je letos odločil, da bo v darilni papir zavil slovarje oz. pravopis, potem ko je videl, kakšne statuse objavljajo ljudje na svojih profilih. Le koga je imel v mislih?
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravosodje v letu 2018 Urša Ravnikar Šurk, 10.1.2019 PRAVOSODJE
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 1-2/2019Sprejemanje novel zakonov, spremembe na kadrovskem področju, odstopi in imenovanja so nekateri izmed dogodkov, ki so se prejšnje leto zgodili v slovenskem pravosodju.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Glavna obravnava v upravnem sporu Patricij Maček, 10.1.2019 Upravni spor
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019V zadnjem času je bilo prelitega veliko črnila glede odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Pro Plus. Še pred njo pa so študenti Marjanca Ambrožič, Tina Anželj, Ida Bahorić, Nena Bobovnik, Urša Brinovec, Lora Briški, Rok Kljajič, Urša Leban, Špela Lovšin, Tilen Majnik, Daša Pokrajčevič, Leon Privšek, Nastja Stošič in Katja Štemberger pod strokovnim mentorstvom dr. Brune Žuber s PF Univerze v Ljubljani pripravili študijo Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu. Ugotovitve študije so predstavili 29. novembra 2018 na strokovnem seminarju Glavna obravnava v upravnem sporu, ki je potekal na PF Univerze v Ljubljani in sta ga organizirala Katedra za upravno pravo PF Univerze v Ljubljani ter Inštitut za javno upravo pri PF Univerze v Ljubljani.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Moška ranljivost dr. Matjaž Ambrož, 10.1.2019 Ostalo
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1-2/2019V obdobju, ko se je naša družba že pospešeno pripravljala na prehod na tržno gospodarstvo, so se v časopisju pojavili oglasi nekega Mr. Džirla (najverjetneje gre za psevdonim), ki je naprodaj ponujal čudežne kristale, osvežilce čevljev, predvsem pa menda zelo učinkovit čaj za hujšanje, Čang šlang imenovan. Stvar je bila precej hecna, o skrivnostnem Mr. Džirlu smo se večkrat pogovarjali in družinski prijatelj, ki je po službeni dolžnosti več let preživel na Zahodu, je takrat preroško napovedal: "Temu se bo zdaj treba privaditi tudi pri nas."
Pravna praksa, 2019⁄1-2	S tujih knjižnih polic Horvat Tim, Briški Lora, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	Tim Horvat, Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019 Über das Strafen: Recht und Sicherheit in der demokratischen Gesellschaft Thomas Fischer (Droemer HC, oktober 2018, 384 strani, 22,99 evra) Nekdanji nemški zvezni vrhovni sodnik in sloviti avtor vsakoletnega kom
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Pravni pluralizem in pravo Evropske unije Lora Briški, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019Pravni pluralizem pomeni priznavanje različnih rešitev istega pravnega problema in njihovo soočanje v konstruktivnem dialogu, so se strinjali govorniki akademskega foruma Nove univerze, ki so 22. novembra 2018 obeležili izid nove knjige, katere urednika sta profesor dr. Gareth Davies z Univerze v Amsterdamu in profesor dr. Matej Avbelj z Nove univerze.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Izjave Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Izjave "Zasebniki bi se morali zavedati, da posli z državo ne prinašajo le dobičkov, ampak tudi preglednost poslovanja." (Novinarka Maja Grgič o javnosti podatkov o porabi javnih sredstev ob sodbi Sodišča EU v zadevi NKBM proti Republiki Sloveniji, Delo, 2
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Evropa Patricij Maček, 10.1.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019 Ponedeljek, 17. 12. Zaposlenost. Evropska komisija (EK) je objavila zimsko izdajo pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi. Četrtletno poročilo potrjuje splošni pozitivni razvoj na trgu dela. V tretjem četrtletju 2018 je bilo v Evropski unij
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Razpisi Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 TED 1. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska centralna banka, rok ni naveden. Ministrstvo za javno upravo 2. Javni poziv za uvrstitev v evidenco za izvedenska mesta v mednarodnih organizacij
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Sklenitev pogodbe - nesporazum - lastnosti predmeta pogodbe Avtor ni naveden, 10.1.2019 Obligacije
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Institut "nesporazuma", kot je urejen v 16. členu OZ, ne pokriva vseh nesoglasij med strankama - ne ureja namreč primerov nesoglasij o lastnostih predmeta pogodbe (in tudi ne nesoglasij o osebi, s katero se sklepa pogodba); te napake pokriva 46. člen OZ, ki ureja zmoto.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Vlada RS Avtor ni naveden, 10.1.2019 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 13. redni seji (20. december 2018): - Uredba o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih, - Uredba o spremembah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva,
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dr. Vesna Rijavec, 10.1.2019 Kultura in umetnost
	dr. Vesna Rijavec, Pravna praksa, 1-2/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je ravno letos dopolnil 20 let. V času svoje veljave je bil deležen številnih sprememb, nekatere so korenitejše posegle v materijo zakona, nekatere pa so ga le v manjši meri spremenile ali dopolnile. Zadnja novela ZIZ-L je že 12. sprememba po vrsti. In s tem imamo v mislih le spremembe zakona z novelami. Temu moramo dodati še številne spremembe, ki so bile posledica sprejetja odločb Ustavnega sodišča. Sledenje zakonskim spremembam je pogosto mukotrpno, vendar obvezno za vsakogar, ki se tako ali drugače ukvarja s pravom.
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Vsebina PP št.1-2/2019 Avtor ni naveden, 10.1.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/20193 UVODNIK mag. Martin Jančar Lik in delo sodnika 6-8 OBLIGACIJSKO PRAVO dr. Jorg Sladič Še o teoriji predpogodbenih informacijskih in pojasnilnih dolžnosti 8-9 OBLIGACIJSKO PRAVO - ODMEV mag. Polona Kukovec Še o grožnjah in neveljavnosti po
Pravna praksa, 2019⁄1-2	Ustavno sodišče in volilni sistem dr. Ciril Ribičič, 10.1.2019 Državni zbor in državni svet
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1-2/2019Ustavno sodišče je pred dvajsetimi leti zavrglo ustavno pritožbo in sprejelo pobudo za oceno ustavnosti zakona, ki je urejal glasovanje na referendumu o volilnih sistemih (odločba, št. U-I-12/97). S svojo odločbo je najprej priklicalo "mrtev" zakon k življenju, da je lahko za nazaj razglasilo, da je na že zdavnaj opravljenem referendumu zmagal večinski volilni sistem, ki ga mora državni zbor uveljaviti v šestih mesecih.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 4 \| Naslednja >>