O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) (Ur. l. RS, št. 55/17) - veljati začne 21. oktobra, uporabljati pa se začne 21. aprila 2018. 2. Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-I) (Ur. l. RS, št. 55/17)
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Bolniška v času odpovednega roka

dr. Nana Weber, 13.10.2017

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 39-40/2017Prejel sem odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpovedni rok se mi izteče v času, ko bom še na bolniški.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Kavza pogodbe - sodobni pogledi

dr. Luigi Varanelli, 13.10.2017

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 39-40/2017Kavza izvira iz latinske besede "causa", ki pomeni vzrok. "Kavza pogodbe" je torej besedna zveza, ki dobesedno pomeni "vzrok pogodbe". Vzrok je večpomenska beseda, saj je njeno semantično polje precej široko: vzrok je lahko dogodek, ki je podlaga za kasnejšo spremembo. Kipar je na primer vzrok svojega kipa; pisec je vzrok svojega članka. Ta vzrok se imenuje "učinkujoči vzrok" (causa efficiens). Vzrok pa je lahko tudi namen, zaradi katerega se neka stvar izdeluje ali se neko delo vrši: namen izdelave kipa je na primer izpolnitev naročila; namen pisanja članka je objava. Ta vzrok se imenuje "teleološki" ali "namenski vzrok" (causa finalis).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

MOP javnosti onemogočilo kakovostno sodelovanje pri pripravi Zakona o varstvu okolja

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Pravoznanstvo, Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več dopisov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, naslovljenih tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerih so MOP pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Vsebina PP št.39-40/2017

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/20173 UVODNIK dr. Jože (Joseph) Straus Pravni red na prepihu 6-9 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV SLOVENIJE Priznanja in nagrade za leto 2017 10-12 OBLIGACIJSKO PRAVO dr. Luigi Varanelli Kavza pogodbe - sodobni pogledi 13-16 PRAVO EU dr
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pokojninska doba brez dokupa ni v nasprotju z Ustavo

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Ustavno sodišče, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Četrti odstavek 27. člena, prvi in drugi odstavek 38. člena ter prvi in drugi odstavek 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17 in 40/17), kolikor se nanašajo na pokojninsko dobo, dokupljeno po 216. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in po drugem odstavku 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) (Ur. l. RS, št. 109/06 - UPB4), niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pravni red na prepihu

dr. Jože (Joseph) Straus, 13.10.2017

Ostalo

dr. Jože (Joseph)-Straus, Pravna praksa, 39-40/2017Ameriški predsednik Trump izpodbija pristojnost sodstva Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) za mednarodne trgovinske spore, Hrvaška in Kitajska, sicer iz različnih razlogov, ignorirata odločbe mednarodnih arbitražnih sodišč, Madžarske ne zanima sodba Sodišča EU, Katalonije ne španska ustava in razsodba španskega ustavnega sodišča glede zakonitosti načrtov osamosvojitve, Poljska žaga neodvisnost svojega pravosodja. Seznam aktualnih izzivov mednarodnega, regionalnega in nacionalnega prava bi se dalo poljubno podaljšati in je glede na njihov obseg in morebitne posledice relativno nov in zaskrbljujoč fenomen. Vsem omenjenim in neomenjenim izzivom je skupno, da ne priznavajo pravnih vrednot, kot so pravičnost (v pomenu načela enakosti), smotrnost (ideja namena) in pravna varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Narava določb SPZ o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 13.10.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 39-40/2017Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Od 3. do 9. oktobra

Patricij Maček, 13.10.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017 Torek, 3. 10. Boj proti korupciji. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je za delegacijo iz Indije izvedla predavanje na temo preprečevanja in boja proti korupciji v Sloveniji. KPK je gostila 16 visokih predstavnikov indijske vlade, zlasti strokovnjakov s področja
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

KPK vas vabi k sodelovanju na fotografskem natečaju

dr. Andraž Teršek, 13.10.2017

Ostalo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 39-40/2017Kot običajno: v Sloveniji očitno zadeve, ki so že šle prenizko, ne morejo iti tako nizko, da ne bi dan za dnem šle še nižje in nižje ... Ni spodnje meje, ne obstaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Evropa

Patricij Maček, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017 Torek, 3. 10. Javno naročanje. Evropska komisija (EK) je predstavila pobudo za učinkovitejše in bolj trajnostno javno naročanje, da bi se v celoti izkoristile digitalne tehnologije in tako poenostavili ter pospešili postopki. V zvezi z opredelitvijo prednostnih področij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 4. oktober - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini. 5. oktober - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018. 6. oktober - predlog zakona o spremembah in dop
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Novela ZKP-N in temeljni postulati kazenskega procesnega prava

dr. Zlatko Dežman, 13.10.2017

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 39-40/2017Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Vlada RS

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela na 198. dopisni seji (3. oktober 2017): - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 151. redni seji (5. oktober 2017): - predlog zakona o spreme
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Zamude pri vpogledu v vpisnike

Toni Tovornik, 13.10.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Do konca preteklega meseca bi moral biti dokončan sistem, ki naj bi omogočal brezplačen vpogled v vpisnike vseh slovenskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 13. oktober 1781 - Svoboda veroizpovedi Avstrijski cesar Jožef II. Habsburško-Lotarinški je podpisal tolerančni patent, s katerim je pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi v habsburški monarhiji dovolil versko svobodo in zasebno bogoslužje. 16. oktober
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Ali bo Sodišče EU prenehalo slediti sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?

Suzana Pecin, 13.10.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 39-40/2017Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Åkerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Podatek o višini plače zaposlenega

Matej Vošner, 13.10.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2017Ali ima član organa nadzora ali upravljanja podjetja, ki je oseba zasebnega prava, pravico zahtevati podatek o višini plače posameznega zaposlenega v tem podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Zasilni izhod?

dr. Jože Mencinger, 13.10.2017

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39-40/2017Katalonska zgodba ni slovenska; mi naj bi odšli iz "nedemokratične" in že napol razpadle Jugoslavije, Katalonci hočejo iz trdne, "demokratične" Španije. Prebivalci Katalonije niso le ali pretežno Katalonci, več jih ima za svoj jezik španščino kot katalonščino; gre bolj za osamosvojitev dežele kot za osamosvojitev naroda. Slovenci naj bi odšli tudi zato, da bi se lažje "vrnili" v Evropo, Katalonci pa so že v njej. Naš odhod naj bi bil skladen z ustavo, čeprav so se ustavni pravniki prepirali, ali je Slovenija ustavno pravico do samostojnosti že porabila ali je še ni, o neustavnosti katalonskega odhoda pa naj ne bi bilo dvoma. Sicer pa so uspešne osamosvojitve, odcepitve, revolucije in kontrarevolucije zmeraj najprej protiustavne, na koncu pa zmeraj ustavne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Conqueri fortunam adversam, non lamentari decet

Janez Kranjc, 13.10.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 39-40/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Primerno se je pritoževati, ne pa jokati nad nesrečo, je vzeta iz Pakuvijeve tragedije Niptra (Umivanje), ki govori o prerokbi, po kateri naj bi Odiseja ubil njegov sin. Odisej, ki se je zato bal sina Telemaha, je prišel na Itako v preobleki. Razen stare pestrne, ki je pri umivanju prepoznala brazgotino na Odisejevi nogi, ga ni nihče spoznal. V tem času je prišel na Itako tudi Telegon, sin, ki ga je imel Odisej s Kirko. Ko je hotel na silo vdreti v Odisejevo hišo, je prišlo do spopada, v katerem je smrtno ranil Odiseja, ki je mislil, da ga je napadel Telemah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Razpisi

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Ur. l. RS, št. 50/17 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. oktober. Ur. l. RS, št. 55/17 2. Notarski pomočnik - Notarka Edita Špitalar; rok je 21. oktober. UL C 162 A <
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Balada o Michaelu ali zgolj osebno ime naključnega ljubimca (še) ne zadošča za razkritje seznama vseh hotelskih gostov z istim osebnim imenom

Zoran Skubic, 13.10.2017

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2017Človeška intima v svoji kompleksnosti piše zanimive zgodbe, od katerih marsikatera ne trpi javne objave. V vse bolj digitalnem svetu pa postaja slednje vse težje in težje. Ljudje z nizko samopodobo in še nižjo samozavestjo z vse bolj javno razgrnitvijo svoje zasebnosti žal prepogosto iščejo uteho v nematerializiranih "všečkih" in številu komentarjev. Vse to počasi vodi k vse večji zakrnelosti medsebojnih odnosov v družbi. A intimnost vedno najde pot, pogosto tudi mimo (domnevno) uveljavljenih družbenih norm in pravil. Tako se je nedavno tega nemška tožnica znašla na zanimivem razpotju. Devet mesecev po tem, ko je v hotelski sobi z neznancem preživela več nepozabnih noči, je povila sina. Poznala pa je zgolj in samo osebno ime nesojenega očeta ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pravni status multinacionalnih delavcev v EU

dr. Janja Hojnik, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 39-40/2017Predmetni članek preučuje vprašanje pravnega statusa mobilnih ali multinacionalnih delavcev, to je delavcev, ki delajo v več državah članicah EU. V slovenskih podjetjih, ki v velikem obsegu izvajajo dejavnost v drugih državah članicah EU (denimo v sektorju montaže), svoje delavce obravnavajo kot napotene delavce in tako obračunavajo tudi plačo, pridobivajo obrazce A1 itd. Vprašanje, ki ga obravnava ta članek, je, ali je takšna obravnava ustrezna. Polna uporaba pravil o napotenih delavcih lahko namreč privede do pomembnega oviranja podjetij z multinacionalnimi delavci in nemalokrat do njihovega prenehanja ali "izgona" v druge države članice, navkljub dejstvu, da Republiki Sloveniji prinašajo pomembne davčne dohodke. Bolj smiselno bi bilo torej dosledno uporabljati pravo EU na tem področju in ta podjetja spodbuditi, da ostanejo slovenska.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Audibook

Patricij Maček, 13.10.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017Če smo v prejšnji izdaji Pravne prakse ugotovili, da je za obveščanje študentk in študentov PF Univerze v Ljubljani odlično poskrbljeno, velja tokrat opozoriti, da je založba Audibook poskrbela, da bo tudi njihov študij nekoliko enostavnejši in zlasti učinkovitejši. Omenjena založba je namreč na začetku študijskega leta objavila mobilno aplikacijo Audibook. Ta omogoča dostop do, izbiro in poslušanje avdioknjig. Že prvi študijski dan je bila med avdioknjige uvrščena študijska literatura za študentke in študente prava PF Univerze v Ljubljani, PF Univerze v Mariboru, Evropske pravne fakultete in Fakultete za management in pravo Ljubljana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

O količinskih izrazih, ki jih morda lahko sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 13.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2017Pred kakšnim mesecem dni sem imela jezikovno delavnico, na kateri me je neka gospa vprašala, ali se količinski izraz mnogo res lahko sklanja. Menda jaz to redno počnem, gospa pa je v pravopisu prebrala, da norma tega ne dovoljuje. Odprla sem pravopis in res naletela na tole:
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39-40

Leto objave

< Vsi
2017(39)
> Oktober(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFG H IJK LM NO P QR S ŠT UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov