O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 50)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Posredovanje podatkov s strani operaterjev

Irena Vovk, 23.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Posameznik želi pridobiti podatke o tem, ali je njegov operater komunikacijskih omrežij v preteklosti posredoval sodišču ali policiji kakšne podatke, ki se nanašajo nanj. Operater zahtevo zavrača in se sklicuje na 149.b člen Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/07 - ZKP-UPB4). Ali je prepoved posredovanja podatkov absolutna tudi v primeru že pravnomočno končanih postopkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Splav na Poljskem

Andreja Tratnik, 23.6.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 24-25/2011Preiskava z ultrazvokom je pokazala, da je v razvoju zarodka prišlo do napak. Sumili so, da gre za genetsko napako. Bodoča mati je želela opraviti nadaljnje genetske preiskave, da bi se sum potrdil ali ovrgel. Jasno je tudi izrazila, da želi v primeru potrjene genske prizadetosti zarodka opraviti splav. In prav tu je bil problem. Njen osebni zdravnik se ni strinjal, da je prizadetost zarodka tolikšna, da je upravičena do splava po zakonu, zato ji ni omogočil nadaljnjih preiskav. Prizadeta hčerka se je rodila, mož jo je zapustil, ostala je sama z dvema zdravima otrokoma in prizadeto hčerko. S pravdanjem pred poljskimi sodišči je bila upravičena do nekaj odškodnine. Je kljub temu upravičena še do pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in tam zahtevati dodatno odškodnino? Je res, da so pristojni poljski organi v situaciji, ki je bila že sama po sebi težka, z njo ravnali ponižujoče in s tem kršili 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)? Pa tudi 8. člen EKČP (pravico do zasebnega in družinskega življenja)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Kdo nosi stroške zamenjave blaga z napako?

Katarina Vatovec, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 24-25/2011Osrednje vprašanje dveh zadev, ki ju je luksemburško Sodišče zaradi medsebojne povezanosti združilo za izdajo skupne sodbe in katere poročevalec je sodnik Ilešič, je zapisano v naslovu: Kdo nosi stroške zamenjave blaga z napako? Prodajalec ali kupec (potrošnik po upoštevni Direktivi št. 1999/44/ES)? Dodati velja, da gre v konkretnih zadevah za primera, ko je bilo blago (polirane talne ploščice in pomivalni stroj) dobavljeno, potrošnik pa ga je v skladu z njegovo vrsto in namenom v dobri veri vgradil, pri tem pa odkril napako dobavljenega blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Kdaj se šteje, da kmet prepreči pregled na kraju samem v odločanju o finančni pomoči

Ines Grah, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 24-25/2011Sodišče EU je 16. junija izdalo sodbo v zadevi Marija Omejc proti Republiki Sloveniji. Gre za odločitev o drugem slovenskem predhodnem vprašanju. V okviru spora na Upravnem sodišču je bil na Sodišče podan predlog za sprejetje predhodne odločbe, katere predmet se nanaša na razlago drugega odstavka 23. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004, ki določa, da se zahtevki za pomoč zavrnejo, če kmet ali njegov zastopnik prepreči opravo pregleda na kraju samem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Neposredno trženje - stavba nima evidentiranega zemljišča pod stavbo

Irena Vovk, 23.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Ali lahko geodetsko podjetje za neposredno trženje svojih storitev po navadni pošti posameznikom, za katere so pri pregledu evidenc na portalu Prostor ((http://e-prostor.si)) zasledili, da njihova stavba nima evidentiranega zemljišča pod stavbo, pošlje ponudbo? Člen 81. Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06) namreč določa, da mora investitor v 30 dneh po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Davčni zastopnik po ZDDV-1

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v drugem odstavku 76. člena določa, da če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka tega člena plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko ta davčni zavezanec imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Obračun in plačilo davčnega odtegljaja od plačil obresti Evropski investicijski banki

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Ob plačilu obresti, ki jih na podlagi kreditne pogodbe davčni zavezanec plačuje Evropski investicijski banki (EIB), lahko uveljavlja ugodnosti iz Okvirnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko o dejavnostih EIB v Sloveniji (v nadaljevanju Okvirni sporazum). Tudi za te primere plačil dohodkov je določeno poročanje davčnemu organu, in sicer na obrazcu ODO 1, stolpec 5 - druga mednarodna pogodba, kjer se vpiše omenjeni Okvirni sporazum. Okvirni sporazum v 3. členu določa, da so obresti in vsa druga plačila, zapadla v korist EIB in ki izhajajo iz dejavnosti, predvidenih s tem sporazumom, kot tudi aktiva in prihodki EIB, ki so povezani s temi dejavnostmi, prosti davkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Dileme v zvezi z novelo ZDDV-1 in ZPREZP

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Pojasnilo DURS, št. 4230-4439/2011-4, 13. junij 2011 1. Kdaj bodo objavljena natančnejša navodila v zvezi z obliko in načinom poročanja popravkov DDV po noveli ZDDV-1D? Na kakšen način se bo poročalo o informacijah po petem odstavku 66.a člena Zakona
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Zadeva Hypo

Alenka Mordej, 23.6.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 24-25/2011Prvi večji sodni postopek v aferi Hypo banke se je začel in končal na Okrožnem sodišču v Celovcu. Gre za kazenski postopek, ki je potekal proti trem nekdanjim vodilnim osebam Hypo banke, predsedniku uprave Wolfgangu Kultererju in nekdanjima menedžerjema Gertu Xanderju in Albinu Ruhdorferju, zaradi kaznivega dejanja poneverbe. Postopek se je konec marca končal z oprostilno sodbo. Odločitev še ni pravnomočna, saj je tožilstvo vložilo pritožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Deblokada političnih zavor

France Bučar, 23.6.2011

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. France Bučar, Pravna praksa, 24-25/2011Če odmislimo mitologijo o tisočletnih sanjah o svoji lastni državi in se bolj približamo tlom stvarnosti, bomo hitro ugotovili, da nas je lastna državnost v neki meri kar prehitela. Nikoli v novejši zgodovini nismo živeli v lastni državi in z lastno državnostjo nismo imeli izkušenj. Svojo državo smo dobili z uporom proti komunizmu in Jugoslaviji. V uporu so gotovo mnoge pozitivne prvine, pripravljenost na žrtve, celo junaštvo, zlasti tudi dvom nad mnogimi navideznimi vrednotami, s katerimi so nas hoteli držati v pokorščini. Upor sam po sebi pa ne ustvarja novih prvin sveta, ki naj nadomesti tistega, proti kateremu smo se uprli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Gradiva, ki jih obravnava Državni zbor RS

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/201114. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi (ZVS-A) - prva obravnava; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o biocidnih proizvodih (ZBioP-A) - prva obravnava; - Poročilo o delu Državnega pravobranilstva RS za leto 2010. 15. juni
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o motornih vozilih - ZMV (Ur. l. RS, št. 106/10) - veljati začne 1. aprila, uporabljati pa se začne 1. julija. 2. Zakon o cestah - ZCes-1 (Ur. l. RS, št. 109/10) - veljati začne 1. aprila,
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Vsebina PP št.25/2011

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011stran 3 UVODNIK dr. France Bučar Deblokada političnih zavor stran 6 USTAVNO PRAVO dr. Aleš Novak Pirova zmaga pravne države stran 8 LOKALNA SAMOUPRAVA mag. Janez Tekavc Občine - čas
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

200 let ODZ (5)

Katja Škrubej, 23.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 24-25/2011V decembrski številki Slovenskega pravnika iz leta 1898 je ob petdeseti obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. objavljen slavilni spis, v katerem so z dolžnim navdušenjem predstavljeni "plodovi na pravnem polji" v teh pol stoletja: javno pravo da je prišlo "iz starih šablon v ves drugi tir, po katerem je Avstrija napredovala in se spopolnjevala v resnično pravno državo", saj se je, kot ugotavlja avtor, "absolutizem moral umakniti ustavi, po kateri so narodi in državljani dobili pravico sodelovanja pri zakonodavstvu in pravico kontrole nad gospodarstvom in upravo države".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 23.6.2011

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Sanja Kutnjak Ivkovich in John Hagan Reclaiming Justice - The International Tribunal for the Former Yugoslavia and Local Courts (Oxford University Press, 2011, 224 strani) Leta 1999 se je prvič v pravni zgodovini zgodilo, da je Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MK
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Osebni status posameznika

Nana Weber, 23.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 24-25/2011Področje osebnega statusa je slabo raziskano. Na administrativne težave in neprijetnosti evropski državljani največkrat naletijo, ko želijo urediti svoj osebni status ali status svojega otroka. Predpisi po posameznih državah se razlikujejo, mednarodne konvencije in pravila mednarodnega zasebnega prava pa obstoječe konflikte rešujejo v manjši meri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Urejanje prostora na občinski ravni

Adrijana Viler-Kovačič, 23.6.2011

Kultura in umetnost

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 24-25/2011Vsem, ki se srečujemo s problematiko prostorskega načrtovanja in njegovega uresničevanja v praksi, je dobrodošla pridobitev knjiga Urejanje prostora na občinski ravni, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Uradni list Republike Slovenije (Ljubljana 2011, 460 strani). Knjiga vsebuje celovit vpogled v bistvo problematike prostorskega načrtovanja v lokalni skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

ne preslišite

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Četrtek, 23. junij 11.15 rsl1 Evrožvenket: Finančna slika Slovencev po 20. letih V Evrožvenketu se bomo lotili pregleda finančne stabilnosti in zadolževanja prebivalstva (gospodinjstev). Če smo se pred desetletjem predvsem kratkoročno zadolževali za nakupe avtomobilov, pa so od leta 2003
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Kdo naj pravno svetuje - (ne)primernost veljavne ureditve

Til Rozman, 23.6.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Til Rozman, Pravna praksa, 24-25/2011Veljavna ureditev dopušča, da sme vsak poslovni subjekt odplačno pravno svetovati ter v poslovni (in sodni) register vpisati dejavnost pod šifro 69.103 SKD, tj. "druge pravne dejavnosti". Še več, takemu subjektu je dovoljeno tudi zastopanje strank v postopku pred okrajnimi sodišči v pravdnih zadevah. Menim, da je taka ureditev neustrezna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Argument a fortiori kot stopnjevana analogija in njegove praktične posledice

Marko Novak, 23.6.2011

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 24-25/2011V tem prispevku opozarjam na tezo, da je argument a fortiori (le) podvrsta argumenta analogije oziroma t. i. okrepljena analogija. Gre za idejo, ki je bila sicer že pred časom obravnavana v teoriji pravne argumentacije. Tu je zlasti Peczenik menil, da sta pri argumentu a fortiori neposredno urejeni in neurejeni primer še bolj podobna kot denimo pri zakonski analogiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Aktivna legitimacija kolektivne organizacije po ZASP

Boštjan Rejc, 23.6.2011

Intelektualna lastnina

mag. Boštjan Rejc, Pravna praksa, 24-25/2011S sodbo opr. št. II Ips 606/2007 z dne 9. januarja 2008 je Vrhovno sodišče RS notranje razmerje med kolektivno organizacijo in avtorjem opredelilo kot mandatno razmerje. Ker je ta opredelitev preozka in ker v praksi zato povzroča nemalo težav, želim opozoriti na nekatere posebnosti razmerja med kolektivno organizacijo in avtorjem, zaradi katerih lahko sklenemo, da razmerje med avtorjem in kolektivno organizacijo ni zgolj mandatno razmerje, temveč gre za razmerje sui generis. To bi morala sodišča upoštevati tudi pri vprašanju aktivne legitimacije na strani kolektivnih organizacij. Prispevek je omejen na primere pogodbenega kolektivnega upravljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Izraba letnega dopusta staršev šoloobveznih otrok

Brigita Rajšter-Vranović, 23.6.2011

Delovna razmerja

Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 24-25/2011Po obvestilu delodajalca imam 30 dni letnega dopusta. Delodajalca sem zaradi dveh šoloobveznih otrok prosil za 15 dni letnega dopusta, vendar mi ga je omogočil izrabiti le deset dni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Izplačevanje rente in regresni zahtevek

Nataša Belopavlovič, 23.6.2011

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 24-25/2011Dne 22. marca 1990 se je pri delu poškodovala delavka, ki je bila zaradi posledic poškodb invalidsko upokojena. Na podlagi zunajsodne poravnave je od zavarovalnice (delna odškodnina) in podjetja (preostali znesek) delavka prejela enkratni odškodnini zaradi pretrpljenih telesnih bolečin, duševnih bolečin zaradi skaženosti, duševnih bolečin zaradi strahu in gmotne škode. Z zunajsodno poravnavo je bila tudi dogovorjena pravica do rentnega zahtevka zaradi prikrajšanja oškodovanke pri plači, kar v praksi pomeni razliko med prejeto invalidsko pokojnino in plačo (mesečni prejemek), ki bi jo delavka prejela, če bi delala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Razlika med podizvajalcem in proizvajalcem v javnem naročanju

Grešak Boštjan, Dren Mateja, 23.6.2011

PRORAČUN

Boštjan Grešak, Mateja Dren, Pravna praksa, 24-25/2011Pri pripravi ponudbe za izvedbo javnega naročila je treba pozornost nameniti vprašanju, kdaj se neki subjekt šteje kot podizvajalec in kdaj ne. Posledice so namreč za ponudnika, ki napačno presodi položaj sodelujočega poslovnega partnerja, lahko hude - izločitev iz postopka oddaje javnega naročila.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

< Vsi
2011(50)
> Junij(50)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK LM N OPQR SŠ T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov