O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 27
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 667)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Uroš Jurišič ni športnik

Uroš Cerar Žugelj, 18.6.2020

Šport in organizacije

Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 24-25/2020Mešane borilne veščine (ang. mixed martial arts, v nadaljevanju: MMA) v zadnjem času postajajo vse bolj globalno priljubljene. Zaradi intenzitete in pogostosti obraznih in telesnih poškodb, ki jih borci (tekmovalci) pogosto zadajo drug drugemu, se marsikomu lahko zdijo primitivne, preveč agresivne ali celo krute, nehumane. Dejstvo pa je, da so fizični kontakti in poškodbe neločljiv del športa, pri čemer v številnih športnih panogah testiranje meja človeške zmogljivosti privede do resnih posledic za športnikovo zdravje in življenje. A ne glede na število nesreč skakalcev v vodo, dirkačev, plezalcev ipd. so njihove športne discipline obravnavane kot "adrenalinske", ne pa kot "nehumane", kot to velja za MMA. Od tu naprej bi obravnavanje "nehumanega" v športu prepustil komu drugemu, saj to ni namen tega članka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Državna pomoč za ublažitev posledic covida-19: primerjava evropskih in slovenskih ukrepov

Ana Stanič, 18.6.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, PRORAČUN

Ana Stanič, Pravna praksa, 24-25/2020Osem dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca letos razglasila covid-2019 kot pandemijo, je Evropska komisija izdala Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covida-19 (v nadaljevanju: ZO). V njem je razglasila izbruh covida-19 za izredne razmere na področju javnega zdravja za državljane in družbe. Sklicujoč se na 107(3)(b) člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je Komisija izrazila mnenje, da se državna pomoč, ki je namenjena podjetjem za odpravo pomanjkanja likvidnosti, in kot zagotovilo, da motnje, ki jih je povzročil izbruh covida-19, ne ogrožajo sposobnosti njihovega preživetja, lahko razglasi do 31. decembra 2020 za združljivo z notranjim trgom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Postopkovni predlog v praksi Državnega zbora

Martin Hrup, 18.6.2020

Državni zbor in državni svet

Martin Hrup, Pravna praksa, 24-25/2020V zadnjih dveh mesecih smo v Državnem zboru priča številnim postopkovnim zapletom, ki se v večini primerov izkažejo za eklatantno zlorabo pravice do postavitve postopkovnega vprašanja oz. predloga, ki jo poslancem podeljuje 69. člen Poslovnika Državnega zbora. Pri tem večinoma umanjka odločen in enoten odziv predsedujočih, ki morajo skrbeti za pravilno uporabo Poslovnika in preprečevati njegove zlorabe. Članek predstavlja postopkovni predlog v slovenski ureditvi, primere zlorab in predloge sprememb v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Odstop terjatve med pravdo

Dejan Kramar, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Dejan Kramar, Pravna praksa, 24-25/2020V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Politični tvit ali tvit politika - varstvo oblike brez vsebine

Boštjan Zrnec Orlič, 18.6.2020

Človekove pravice

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 24-25/2020V zadevi II Ips 75/2019, prvi takšni, kjer sta vlogi paradigmatičnega para v konfliktu med pravico do časti in dobrega imena (34. in 35. člen Ustave) ter pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave), politik - novinar, zamenjani, je Vrhovno sodišče RS v imenu demokratične, k resnici usmerjene razprave politiku in njegovi stranki dopustilo primerjavo kritične novinarke s predstavnico najstarejše obrti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Dobrota je sirota

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2020

Človekove pravice, Tujci

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2020Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Izjave

Avtor ni naveden, 18.6.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2020"Čas je za to, da v naši družbi jasno postavimo meje dopustnega." (Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je v debati o sodbi upravnega sodišča o koncertu hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona pozabil, da meje dopustnega že določata ustava RS in EKČP, Twitter, 9. junij 2020)
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 18.6.2020

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2020 10. junij - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 11. junij - predlog zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem sve
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Vida Šibenik - in memoriam (1944-2020)

Boštjan Koritnik, 18.6.2020

Ostalo

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 24-25/2020Vida Šibenik je svojo poklicno pot začela na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih, ko so bile potrebe po dodatnem stalnem strokovnem usposabljanju in strokovni literaturi tako v gospodarstvu kakor tudi v družbenih dejavnostih, javni upravi in pravosodju vse bolj opazne. Pri organizaciji pravnih seminarjev, ki so potekali v sodelovanju s pravniškimi društvi, zlasti z Zvezo društev pravnikov Slovenije in Zvezo društev pravnikov v gospodarstvu, je spoznala širok krog pravnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Posvetovanja z zdravniki in (s) farmacevti

dr. Nataša Hribar, 18.6.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2020Verjetno ga ni med vami, ki še ni slišal tiste znane "Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom". In zagotovo vas je kar nekaj, ki ste že naleteli na debate o tem, ali je treba pred drugi del priredne zveze, torej pred besedo farmacevtom, postaviti predlog ali ne. Nekateri bodo odgovorili z "ja, seveda, saj stoji pred besedo zdravnik predlog z, beseda farmacevt pa zahteva predlog s"; drugi pa bodo vztrajali pri tem, da sta z in s zgolj dve različici istega predloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Neučinkovito upravljanje občinske gospodarske javne infrastrukture varstva okolja

Matej Vošner, 18.6.2020

RAČUNSKO SODIŠČE, LOKALNA SAMOUPRAVA

Matej Vošner, Pravna praksa, 24-25/2020Računsko sodišče RS je revidiralo poslovanje Ministrstva za okolje in prostor (MOP) pri ureditvi upravljanja občinske gospodarske javne infrastrukture varstva okolja v letih 2016 in 2017 ter ugotovilo, da to ni bilo v celoti učinkovito. Pri tem je preverjalo tudi izvedbo popravljalnih ukrepov, ki so bili za odpravo neučinkovitosti zahtevani v drugih revizijskih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Kdo nosi stroške sanacije balkonov?

mag. Suzana Pisnik, 18.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 24-25/2020Etažni lastniki so z upravnikom in izvajalcem sklenili dogovor o obnovi fasade ter o kritju vseh stroškov, vključno s stroški, ki nastanejo zaradi sanacije na balkonih. Po končani obnovi se lastniki balkonov izmikajo plačilu stroškov, ki so nastali pri sanaciji na njihovih balkonih. • Kaj lahko storijo ostali etažni lastniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Naraščanje števila nerešenih zadev na Ustavnem sodišču RS

Avtor ni naveden, 18.6.2020

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2020Število nerešenih zadev se je v zadnjih letih podvojilo, med prednostne in absolutno prednostne jih spada več kot petina
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nemška obveščevalna služba je neustavno posegala v telekomunikacijsko zasebnost tujih oseb v tujini

Zoran Skubic, 18.6.2020

Poštni promet in telekomunikacije, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG) je nedavno tega sprejelo prelomno odločitev, ki je "do tal" zamajala obveščevalno srenjo, in to ne samo v Nemčiji. V več kot 120 strani dolgi sodbi je namreč ugotovilo, da je tamkajšnja obveščevalna služba (Bundesnachrichtendienst; BND) pri opravljanju svojih nalog na tujem vrsto let delovala v nasprotju z vsaj dvema temeljnima pravicama, ki ju varuje nemška ustava (Grundgesetz; GG), in sicer pravico do telekomunikacijske zasebnosti (drugi stavek člena 10(1) GG) ter svobodo tiska oziroma javnega obveščanja (člen 5(1) GG). To odločitev je sprejelo na podlagi ustavne pritožbe mednarodne organizacije Novinarji brez meja (Reporters Without Borders), ki se ji je pridružilo več tujih novinarjev, med katerimi je moč najti tudi njihovega slovenskega kolega Blaža Zgago.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Še o izvršbi na podlagi verodostojne listine na Hrvaškem in v Sloveniji

Zoran Skubic, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Pred skoraj natanko tremi leti je Sodišče (EU) v odločitvah Zulfikarpašić in Pula Parking ocenjevalo hrvaško (delegirano) ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine (VL) z vidika Uredbe št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo; ENI) in Uredbe št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Ugotovilo je, da ureditev, ki zgolj tamkajšnjim notarjem določa pristojnost izdajanja tovrstnih sklepov, nima čezmejnih učinkov. Tako hrvaškega sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na podlagi VL, zoper katerega tudi ni bil podan ugovor dolžnika, preprosto ni mogoče čezmejno izvršiti, vsaj ne preko mehanizmov, ki jih določata ti dve uredbi. Toda kaj se zgodi v primeru, da je tovrsten ugovor vseeno podan? Ali pristojno hrvaško sodišče v ugovornem postopku ravna kaj drugače, kot bi sicer, in kaj to pomeni za pravice hrvaških subjektov? To so bile ključne dileme dveh združenih zadev, ki ju je nedavno obravnavalo Sodišče (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Ko kolesar trči v vrata parkiranega avtomobila

Žiga Cvetko, 18.6.2020

Cestni promet, Obligacije

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 24-25/2020• Kdo je kriv za telesno poškodbo, ko se s kolesom zaletim v nenadoma odpirajoča se vrata ob cesti stoječega pravilno parkiranega avtomobila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Uveljavljanje olajšave za otroka, ki nima istega stalnega prebivališča

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.6.2020

Davki občanov in dohodnina

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2020• Ali res drži, da je za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana po novem nujno, da ima ta prijavljeno isto stalno prebivališče kot tisti, ki ga želi uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nujni dediči, kadar ni otrok

dr. Nana Weber, 18.6.2020

Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 24-25/2020Pravkar sem se poročil, z ženo ne nameravava imeti otrok. Žena ima brata in mamo, jaz staršev nimam več, imam pa približno 50 bratrancev in sestričen, ki imajo vsi že svoje otroke. Odločila sva se, da bova napisala oporoki, v kateri bova vsak drugega postavila za dediča. • Zanima me, kakšni so nujni deleži drugih sorodnikov v primeru njene smrti in kakšni v primeru moje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Razpisi

Avtor ni naveden, 18.6.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2020 Ur. l. RS, št. 82/20 1. Višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani na kazenskem oddelku - Vrhovno sodišče Republike Slovenije , rok je 20. junij. 2. Kandidat za sodnico ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu - Ministrstvo za pravosodje, r
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Promulgacija zakona

Patricij Maček, 18.6.2020

Predsednik republike, Državni zbor in državni svet

Patricij Maček, Pravna praksa, 24-25/2020Ob nedavnem sprejemanju zakonodaje s področja narave in okolja, ko so odstopili vsi člani stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku države, se je v javnosti vnovič obudila razprava o možnosti predsednikove odklonitve ali zadrževanja podpisa ukaza o razglasitvi (t. i. promulgaciji) zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Od 8. do 14. junija

Patricij Maček, 18.6.2020

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 24-25/2020 Ponedeljek, 8. 6. Probacija. Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič se je na sedežu Probacijske enote v Celju srečala z zaposlenimi na Upravi za probacijo (Uprava). Ta ima ključno vlogo v okviru izvrševanja kazni in ukrepov v skupnosti, pri čemer se osebe, ki s
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pravica do poštenega sojenja v adversarnem kazenskem postopku

Alenka Antloga, 18.6.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 24-25/2020Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sedmih zadevah in v primeru osmih pritožnikov odločil, da obdolženci niso bili deležni poštenega sojenja, ker državno odvetništvo ni posredovalo vseh svojih stališč obrambi in/ali ker so bile seje pritožbenega sodišča izvedene v njihovi odsotnosti. Posledično je bil kršen 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Zakaj sem proti univerzalnemu temeljnemu dohodku?

dr. Anže Burger, 18.6.2020

PRORAČUN

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 24-25/2020Evropska komisija je 15. maja prijavila dve novi evropski državljanski pobudi. Prva se zavzema za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) po vsej EU, druga pa za svobodno izmenjavo avtorsko zaščitenih vsebin. Obe pobudi sta nazoren prikaz zmotnega sklepanja ceteris paribus. V knjigi Tvegati lastno kožo avtor Nassim Taleb takšne intervencioniste obtožuje treh napak: (1) razmišljajo statično namesto dinamično, (2) razmišljajo v eno- namesto večdimenzionalnem okviru in (3) razmišljajo zgolj o akcijah namesto o interakcijah. Poglejmo, zakaj je UTD slaba ideja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Evropa

Patricij Maček, 18.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 24-25/2020 Ponedeljek, 8. 6. Delovna doba. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, da delovna doba do upokojitve v Evropski uniji (EU) stalno narašča. Leta 2019 je bila pričakovana povprečna delovna doba v EU za populacijo, starejšo od 15 let, 35,9 leta. To je bilo za 0,2
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 2020

Urša Ravnikar Šurk, 18.6.2020

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 24-25/2020Zaradi epidemije je bil Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 1. in 2. junija 2020 prvikrat izveden prek spleta. Tudi tokratni nabor tem je bil bogat - pregled sprememb zakonodaje, sodni postopki in javna naročila, prekrški v javnih naročilih. Moderatorjema Miriam Ravnikar Šurk in Alešu Avbrehtu so se po tradiciji pridružili predstavniki Državne revizijske komisije, Ministrstva za javno upravo in nekateri novi predavatelji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 27 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

2020(41) 2019(44) 2018(44) 2017(39)
2015(48) 2014(42) 2013(47) 2012(44)
2011(50) 2010(51) 2009(53) 2008(48)
2007(49) 2006(32) 2000(35)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov