Literatura

Stran 1 / 31 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 767)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2018⁄19	Uporaba podobe znane osebe v videoigri dr. Klemen Pohar, 17.5.2018 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 19/2018Izdelki, ki jih povezujemo z znanimi osebami, se bolje prodajajo. To je znano že vsaj od 18. stoletja, ko so britanske plemiške dame začele dovoljevati rabo svojega imena za kozmetične izdelke. Do razcveta področja tržnega unovčenja osebnosti pa je prišlo z razvojem množičnih medijev in zabavne industrije. Velik del dohodkov franšize Star Wars na primer izvira prav iz trženja likov iz istoimenskih filmov. Svojo podobo so uspešno unovčili tudi igralci iz številnih drugih filmov (na primer o Jamesu Bondu), v začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so tudi glasbene zvezde začele obsežno unovčevati svojo slavo z licenciranjem svojih imen in podob za uporabo na raznih izdelkih. Ker lahko uporaba podob znanih oseb znatno pospeši prodajo izdelka, niso redke tudi nedovoljene uporabe njihovih podob. Da je prišlo do nedovoljene uporabe njene podobe, je bila v predstavljeni zadevi prepričana tudi ameriška igralka in pevka Lindsay Lohan.
Pravna praksa, 2018⁄19	Vsebina PP št.19/2018 Avtor ni naveden, 17.5.2018 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/20183 UVODNIK dr. Marko Novak Glavobol ob težkih kazenskih zadevah 6-8 KAZENSKO PROCESNO PRAVO Primož Križnar Benedik proti Sloveniji 8-9 PRAVO IN IT dr. Anita Napotnik Blockchain in nepremičnine 10-11 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Pravna praksa, 2018⁄19	Od 8. do 14. maja Patricij Maček, 17.5.2018 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2018 Torek, 8. 5. Človekove pravice. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na novinarski konferenci v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec opozorila, da se še zmeraj kršijo pravice oseb z motnjo v duševnem zdravju pri neprostovoljnih namestitvah v posebnih socialnova
Pravna praksa, 2018⁄19	Pravni položaj nepoplačanih upnikov Petra Zupančič, 17.5.2018 Civilni sodni postopki
	Petra Zupančič, Pravna praksa, 19/2018Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 12. aprila 2018 potekala okrogla miza z naslovom Izvršilni postopek ter postopek za izdajo plačilnega naloga v teoriji in praksi, pri čemer smo se v razpravi dotaknili predvsem problematike položaja upnikov v izvršilnih postopkih v skladu z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) in vpliva povečanega števila stečajev gospodarskih družb na izvršilne postopke.
Pravna praksa, 2018⁄19	Udba in bela tehnika dr. Neven Borak, 17.5.2018 Kultura in umetnost
	Neven Borak, Pravna praksa, 19/2018Leta 1986 je pokojni Aleksander Bajt, dolgoletni Mencingerjev sodelavec, objavil knjigo Alternativna ekonomska politika. V knjigi je zbral svoje razprave, napisane med letoma 1981 in 1985, o jugoslovanski ekonomski politiki. Ne pozabimo, oba sta bila stebra Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF), zelo vplivnega inštituta. Z osamosvojitvijo je Bajtov vpliv padal, Mencingerjev pa je naraščal. V nasprotju z Bajtovo knjigo, v kateri je mnogo akribije, je Mencingerjeva lažje berljiva in bralcu bolj prijazna. Razumljivo, nagovarjala sta različna okolja.
Pravna praksa, 2018⁄19	Dogovor o pogodbeni kazni - konkurenčna klavzula - zavarovalni zastopnik Avtor ni naveden, 17.5.2018 Delovna razmerja, Obligacije
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen; takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Pravna praksa, 2018⁄19	Obravnava in sprejetje splošnih internih aktov delodajalca mag. Suzana Pisnik, 17.5.2018 Delovna razmerja
	mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 19/2018Na splošno lahko interne akte razdelimo v tri kategorije. V prvo sodijo akti, ki jih delodajalec mora imeti, ker njihov sprejem predpisuje zakonodaja, v drugo sodijo akti, ki so obvezni samo za nekatere delodajalce, in v tretjo sodijo neobvezni akti.
Pravna praksa, 2018⁄19	Objava posnetkov športnih sodnikov Matej Vošner, 17.5.2018 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Matej Vošner, Pravna praksa, 19/2018Ali sta dopustni javna objava slik in posnetkov sodnikov s posameznih tekem na socialnih omrežjih ter uporaba na izobraževalnih seminarjih sodnikov?
Pravna praksa, 2018⁄19	Poišči odvetnika Patricij Maček, 17.5.2018 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2018Pravico do odvetnika oziroma zagovornika v kazenskem postopku (ang. the right to counsel) ureja določba druge alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Ta med drugim določa, da mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljena pravica, da se brani sam ali z zagovornikom. Ustavno sodišče pa je v povezavi s to pravico med drugim zapisalo: "V primerih, ko je obtoženi upravičen do postavljenega zagovornika, je odgovornost države za izvajanje učinkovite obrambe višja kot v primerih, ko si obdolženi zagovornika izbere sam."
Pravna praksa, 2018⁄19	Posodobitev Zakona o lokalni samoupravi Urša Ravnikar Šurk, 17.5.2018 LOKALNA SAMOUPRAVA
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2018Več kot eno leto po odločbi Ustavnega sodišča je v veljavo stopila novela Zakona o lokalni samoupravi. Poudarek daje združevanju in reprezentativnosti občin.
Pravna praksa, 2018⁄19	Ali ZKolT prinaša manj množičnih oškodovanj? Cvetka Horvat, 17.5.2018 Obligacije, Sodišča
	Cvetka Horvat, Pravna praksa, 19/2018Ob aktualnih vsakodnevnih temah škodljivih ravnanj avtomobilskih gigantov nasproti potrošnikom in ob novici, da je tudi Zveza potrošnikov Slovenije vložila skupinsko tožbo proti avtomobilskemu gigantu, kar se je že zgodilo v drugih državah po Evropi in ZDA, je 21. aprila 2018 začel veljati Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT).
Pravna praksa, 2018⁄19	Glavobol ob težkih kazenskih zadevah dr. Marko Novak, 17.5.2018 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Marko Novak, Pravna praksa, 19/2018V zadnjem času je odmevalo ukrepanje ministra za pravosodje v zadevi TEŠ zaradi zamudnega postopka, zavoljo dolgotrajnosti postopka je prek kratkim zastarala zadeva Serming, v kateri je bil obdolžen koprski župan Popović. Tema primeroma bi lahko dodali še kaj odmevnih, predvsem kazenskih zadev, katerih dolžina postopkov buri duhove splošne javnosti in ki dajejo medijem obilico materiala za poročanje ter - praviloma - kritiziranje prepočasnega delovanja sodstva.
Pravna praksa, 2018⁄19	Domet prepovedi reformatio in peius mag. Luka Vavken, 17.5.2018 Kazenski postopek
	mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 19/2018"Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije."Redki so pravni instituti, ki v tako kratki in na videz povsem enostavni besedni zvezi skrivajo tako zapleteno in v dogmatiki slovenskega kazenskega postopka relativno slabo obdelano tematiko, kot to velja za prepoved spremembe na slabše - prepoved reformatio in peius. Namen obravnavanega prispevka ni najti odgovor na vsa zahtevna vprašanja, povezana s tem institutom, temveč po kratki teoretični predstavitvi na podlagi konkretnega primera prikazati, kakšne posledice ima uporaba te prepovedi za pravni oziroma dejanski položaj obtoženca, hkrati pa zgolj podkrepiti že znano dejstvo, da pravo ni podobno matematični enačbi, ki omogoča eno samo, edino pravilno rešitev. Pri uporabi prava je praviloma možnih več različnih rešitev nastale situacije, pravilnejša (ne pa edina mogoča) pa je tista, ki je bolj prepričljiva, skladnejša s pravili formalne logike, ki obravnavano vprašanje osvetljuje skozi prizmo različnih razlagalnih metod in ki je ne nazadnje bližja splošnemu pojmovanju pravičnosti v družbi.
Pravna praksa, 2018⁄19	Pes v skupnih prostorih dr. Nana Weber, 17.5.2018 Lastnina in druge stvarne pravice, Veterina (zdravstveno varstvo živali)
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2018V večstanovanjski stavbi je etažna lastnica samovoljno (brez soglasja drugih etažnih lastnikov) s kovinsko ograjo zagradila del skupnega hodnika pred svojim stanovanjem in si v njem uredila pesjak. Hodnik je del skupnih prostorov, iz njega pa se dostopa v še eno stanovanje. V zagrajeni del hodnika (pesjak) je etažna lastnica naselila psa mešanca večje rasti (na primer doberman), ki ni dresiran. Prav tako je izjemno agresiven in krvoločen. Pes laja, renči in se zaganja v ograjo vsakokrat, ko pride kdo mimo. Še posebej agresivno se odziva na otroke. Površina skupnega hodnika je približno 6 m2, nezagrajenega dela, od koder se vstopa v drugo stanovanje, pa je ostalo le 1,5 m2. Stanovalci tega stanovanja moramo tako vsakokrat čisto blizu mimo pesjaka, pes pa laja, renči in se zaganja v ograjo. Ograja ne deluje varna, saj ima navpične prečke na široko nameščene tako, da lahko pes čeznje potisne gobec, zaklenjena pa je le s kolesarsko ključavnico. Stanovalci se počutimo zelo ogrožene, poleg tega pa nas moti tudi nenehni lajež.
Pravna praksa, 2018⁄19	Dohodki iz zaposlitve Avtor ni naveden, 17.5.2018 Davki občanov in dohodnina
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018V nadaljevanju objavljamo spremembe v novi izdaji dokumenta - Dohodki iz zaposlitve (Vprašanja in odgovori), medtem ko je celoten dokument na voljo na spletni strani Finančne uprave RS.
Pravna praksa, 2018⁄19	Davčno potrjevanje računov Avtor ni naveden, 17.5.2018 Davek na dodano vrednost in trošarine
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018Če gost plača nastanitev z gotovino ali pa negotovinsko z univerzalnim plačilnim nalogom na TRR portala, portal pa tako prejeti znesek nakaže na TRR sobodajalca, se šteje, da sobodajalec prejme plačilo računa s strani gosta na način, ki se po ZDavPR šteje za plačilo z gotovino (ker ni izpolnjen pogoj neposrednega nakazila). V takem primeru mora sobodajalec zagotoviti, da je gostu izdan račun za nastanitev v nepremičnini, ki se nahaja v Sloveniji, in ga davčno potrditi.
Pravna praksa, 2018⁄19	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 17.5.2018 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-H) (Ur. l. RS, št. 31/18) - veljati začne 19. maja. 2. Zakon o spremembah Zakona o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličn
Pravna praksa, 2018⁄19	Benedik proti Sloveniji Primož Križnar, 17.5.2018 Kazenski postopek
	Primož Križnar, Pravna praksa, 19/2018Švicarski organi pregona so opravili sistematični pregled vsebine komunikacij uporabnikov mreže Razorback in pri tem ugotovili, da so si določeni uporabniki izmenjevali tudi datoteke, ki so vsebovale otroško pornografijo. Komunikacija je potekala prek programa eMule, ki pa je drugim uporabnikom (tudi švicarski policiji) omogočal pregled IP-naslovov tistih, ki so si datoteke delili. Med temi naslovi je bil tudi IP-naslov, ki je pripadal slovenskemu telekomunikacijskemu operaterju. Švicarska policija je zato ta IP-naslov posredovala slovenski policiji, ki je na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) od telekomunikacijskega operaterja pridobila podatek, komu je bil v času deljenja datotek IP-naslov dodeljen. Odgovor operaterja z navedbo imena, priimka in naslova prebivališča je sum izvršitve kaznivega dejanja osredotočil na pritožnika, ki je bil kasneje pred slovenskimi sodišči spoznan za krivega kaznivega dejanja posesti in prikazovanja pornografskega gradiva mladoletnih oseb po tretjem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (KZ).
Pravna praksa, 2018⁄19	Nespremenjene obrestne mere ECB Avtor ni naveden, 17.5.2018 Banka Slovenije
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018Svet ECB je sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma -0,40 odstotka. Svet pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.
Pravna praksa, 2018⁄19	Jubilejna nagrada v javnem sektorju pri delu s krajšim delovnim časom mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 17.5.2018 Delovna razmerja, Uprava
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2018Smo javni zavod na področju zdravstva. Vse več imamo delavk, ki delajo krajši delovni čas na podlagi pravic iz starševskega varstva.
Pravna praksa, 2018⁄19	Sodno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja mag. Matjaž Kovač, 17.5.2018 PRORAČUN
	mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2018V skladu z Direktivo 2007/66/ES morajo države zagotoviti učinkovito in hitro revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, medtem ko se ukrepi oziroma odločanje o ukrepih, ki so v skladu z direktivo namenjeni reviziji (začasni ukrepi, razveljavitev, odškodnina), lahko prenese na različne organe. Prav tako direktiva določa, da, razen kadar o pritožbi odloča naročnik ali organ, ki nima narave sodišča, ni nujno, da imajo revizijski zahtevki samodejni suspenzivni učinek. V tej luči in z namenom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je novela ZPVPJN ukinila institut ničnosti pogodbe ter uvedla institut razveljavitve (neveljavnosti) pogodbe.
Pravna praksa, 2018⁄19	Definicija minimalne plače in (ne)vštevanje dodatnih elementov plače Luka Vlačić, 17.5.2018 Delovna razmerja
	Luka Vlačić, Pravna praksa, 19/2018Institut minimalne plače je eden najpomembnejših mehanizmov, ki preprečujejo, da bi delavci v medsebojnem tekmovanju v t. i. tekmi do dna pristajali na vse nižje plače in tudi sicer vse slabše pogoje dela. Poleg same višine minimalne plače je pomembno tudi, kaj obsega definicija minimalne plače oziroma kaj se vanjo všteva. Trenutna ureditev, po kateri se nekateri dodatni elementi plače vštevajo v minimalno plačo, nekateri pa ne, je v članku obravnavana z vidika skladnosti s splošnim načelom enakosti. V članku so predstavljena tudi nekatera izhodišča za razpravo o (ne)sprejemljivosti trenutne ureditve minimalne plače, posebno z vidika vštevanja dodatnih elementov plače v minimalno plačo.
Pravna praksa, 2018⁄19	Zamujena, zapravljena priložnost ali (kar) nerešen predmet ustavne pobude? mag. Aleksander Karakaš, 17.5.2018 Sodišča, Splošni državni akti, simboli in prazniki
	mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 19/2018V Pravni praksi št. 7-8/2018 je bil objavljen evidenčni stavek odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-225/16 z dne 6. decembra 2017 glede načina imenovanja vrhovnih sodnikov. Ker je tako iz povzetega dela kot tudi iz celotne odločbe, z izjemo ločenih mnenj, možno razumeti, da je bila z zavrnjeno ustavno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 21. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) "zahtevana" pravica do zasedbe položaja vrhovnega sodnika, sem v dogovoru z urednikom ustrezno priredil besedilo ustavne pobude, da bi zainteresiranemu bralcu omogočil oceno, kaj vse je bilo s pobudo dejansko zahtevano in koliko tega je bilo po primerjavi z odločbo dejansko rešeno.
Pravna praksa, 2018⁄19	Zavarovalniška goljufija dr. Aleš Vodičar, 17.5.2018 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 19/2018Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1) v drugem odstavku 211. člena inkriminirala novo obliko kaznivega dejanja goljufije, tako imenovano zavarovalniško goljufijo. Besedilo drugega odstavka tega člena se glasi: "Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta."
Pravna praksa, 2018⁄19	Kako lahko glasujemo dr. Nataša Hribar, 17.5.2018 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2018Danes sem na poti v službo poslušala radio in med drugim so mi povedali, da lahko za karkoli-že glasujem s pomočjo SMS-a. Pa sem se vprašala, kako bi mi SMS pri tem lahko pomagal.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 31 \| Naslednja >>