O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Evropa

Patricij Maček, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 20/2019 Torek, 14. 5. Migracije in upravljanje mej. Svet Evropske unije (EU) je potrdil predlog Evropske komisije (EK) za izboljšanje povezanosti informacijskih sistemov EU za varnost, migracije in upravljanje mej, s čimer naj bi bila zapolnjena pomembna varnostna vrzel v EU. B
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Priznanje avstrijske zamudne sodbe zaradi neplačila prispevkov slovenskega podjetja

Zoran Skubic, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2019Za gradbene delavce so značilne tako pogoste menjave oblik zaposlitve in delodajalcev kot pogoste prekinitve v okviru posameznega delovnega razmerja. Ta posebnost, ki ni zgolj sezonske narave, najbolj vpliva predvsem na obseg pravic tovrstnih delavcev, ki so vezani na stalnost delovnega razmerja, predvsem glede (plačil za izkoriščanje) pravice do letnega dopusta. S tem namenom so v Avstriji že leta 1946 ustanovili poseben področni (predplačniški) sklad kot korporativno osebo javnega prava, t. i. sklad BUAK, katerega primarni namen in poslanstvo je zagotavljanje ustrezne ravni obračunavanja in izplačila nadomestila za letni dopust delavcem, ki v Avstriji delajo v gradbenem sektorju. Pri tem po avstrijskih področnih predpisih, zlasti njihovem Zakonu o dopustih in odpravninah delavcev v gradbenem sektorju (BUAG-u), ni bistvene razlike med "domačimi" delavci v gradbeništvu in delavci, ki so na tovrstno delo v Avstrijo napoteni iz drugih držav (članic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

15. obletnica slovenskega članstva v EU v času brexita

Hojnik Janja, Weingerl Petra, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 20/2019V počastitev 15. obletnice slovenskega članstva v Evropski uniji smo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru v okviru projekta Jean Monnet organizirali mednarodno konferenco z naslovom "Brexit and Beyond: The Future of EU Social Market Economy".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

"Umetno ustvarjeni pogoji" kot razlog za zavrnitev financiranja iz EU skladov

dr. Ines Grah, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 20/2019Sredstva EU skladov za financiranje posameznega namena ali projekta je mogoče pridobiti s prijavo na javni razpis pri pristojnem organu. Javni razpis med drugim določa pogoje in merila, ki so jih prijavitelji dolžni izpolniti, da bi bili upravičeni do sredstev. Če pogojem in merilom javnega razpisa prijavitelji ne zadostijo, se njihova vloga zavrne. V praksi neizpolnjevanje pogojev in meril javnega razpisa ni edini razlog za zavrnitev financiranja. Poleg procesnih ali vsebinskih razlogov, podrobneje določenih v predpisih in javnem razpisu, dodatni razlog za zavrnitev financiranja iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) predstavljajo "umetno ustvarjeni pogoji", ki niso opredeljeni, zato organu in prijaviteljem v praksi povzročajo nemalo preglavic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Evropa

Irena Vovk, 22.5.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2014Ponedeljek, 13. 5. Energetski infrastrukturni projekti. Prvi razpis v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, ki ga je objavila Evropska komisija, je namenjen financiranju vseevropskih energetskih infrastrukturnih projektov. Za prve prednostne projekte, zlasti v sektorju plina in električn
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Dvajset let ustanovitvenih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije

dr. Irena Peterlin, 22.5.2014

Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 20/201415. aprila 2014 je minilo natanko dvajset let od dne, ko so predstavniki 123 držav v Marakešu v Maroku podpisali sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization - WTO) v svežnju s številnimi drugimi sporazumi, ki so vzpostavili delovanje multilateralnega trgovinskega sistema in so temelj za njegovo delovanje v današnji obliki. WTO je nastala kot rezultat Urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj. Ta pogajanja, s tem pa tudi dolgo obdobje institucionalnega sistema Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1947 (General Agreement on Tariffs and Trade - GATT 1947), so se končala s Sklepno listino v Marakešu. Vzpostavljena je bila kompleksna pravna in institucionalna struktura WTO. Listina je začela veljati 1. januarja 1995.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.5.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Le geografska zaščita Unije (zares) šteje!

Zoran Skubic, 22.5.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2014Zaščita geografskih označb in označb porekla kmetijskih proizvodov in živil je pomemben, če ne celo ključen element prava Unije. Čeprav je po naravi ovira prostemu pretoku blaga, pa je zaradi varstva drugih ciljev - predvsem inovativnosti, tradicije in zagotavljanja preverjene kakovosti - dopustna, celo zaželena, saj na ozemlju Unije zagotavlja ekskluzivnost. Seveda pa se do le-te ne pride enostavno, sploh pa ne brez truda - kar Slovenci prav zdaj občutimo na lastni koži pri poskusu registracije kranjske klobase. Pri tem pa so nam lahko v pomoč izkušnje drugih držav članic glede uporabe in tolmačenja določb Uredbe o geografski zaščiti, tudi v nedavnem italijanskem primeru glede parmske salame Felino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

ESČP: pogajanja o priznanju krivde so sprejemljiva

dr. Andreja Tratnik, 22.5.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 20/2014Reševanje kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde ni več le evropski trend, ampak postaja evropsko (če ne celo svetovno) pravilo. Od držav članic Sveta Evrope je le manjšina takih, ki se (še) niso vdale pogajalstvu v kazenskem postopku (Azerbajdžan, Grčija in Turčija). Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP) se je v zadevi Natsvlishvili in Togondize proti Gruziji zelo jasno postavilo vprašanje, ali je tak način reševanja kazenskih zadev v skladu z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), natančneje 6. členom EKČP (pravica do poštenega postopka) in ali morda z njim ni poseženo v pravico do pritožbe v kazenskih zadevah, kot je določena v 2. členu protokola št. 7 k EKČP. Ker so pogajanja o priznanju krivde kljub svoji mladosti (pred kratkim so dopolnila dve leti) v Sloveniji že postala nepogrešljiv del kazenskega pravosodja, je odgovor ESČP še toliko bolj zanimiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Evropa

Irena Vovk, 23.5.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2013Torek, 14. 5. Davčne utaje. Finančni ministri držav članic EU so dosegli dogovor o podelitvi mandata Evropski komisiji za pogajanja o obdavčevanju obresti od prihrankov s petimi tretjimi državami, in sicer Švico, Lihtenštajnom, Andoro, Monakom in San Marinom. Dogovora dolgo ni bilo mogoče do
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

(Ne)sorazmernost preiskovalnih ukrepov za ugotovitev istovetnosti novinarja

dr. Andreja Tratnik, 23.5.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 20/2013V reviji je bil objavljen članek o odvzemu otrok staršem na podlagi pobude organa socialnega skrbstva, v katerem sta se prepletali zgodbi mladoletnice, ki je bila žrtev poskusa posilstva, in mladoletnika, ki je sovrstnika opekel s cigareto. V njem je bil omenjen tudi socialni delavec, pristojen za omenjena mladoletnika. To slednjemu ni bilo všeč, zato je sprožil val sodnih postopkov, ki so se končali tako, da je bila na sedežu družbe, ki je izdajala revijo (pritožnica), opravljena hišna preiskava, v kateri je bilo zaseženih več dokumentov. Val je pljusknil celo do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je na pobudo pritožnice odločalo o skladnosti ravnanja luksemburških organov s pravico do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP) ter svobodo izražanja iz 10. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Huda duševna bolezen preprečila izročitev

Matej Cerar, 23.5.2013

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 20/2013Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presodilo, da bi bila izročitev paranoidnega shizofrenika v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Obstaja namreč velika verjetnost, da bi se pritožnikovo fizično in duševno zdravstveno stanje ob izročitvi zaradi resnosti njegove duševne bolezni in nepredvidljivosti zdravstvene oskrbe v potencialno bolj sovražnem zapornem okolju poslabšalo tako močno, da bi bila kršena prepoved mučenja iz 3. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogodba o trgovanju z orožjem - zaščita prebivalstva pred političnoekonomskimi interesi?

dr. Vasilka Sancin, 23.5.2013

Vojno pravo, civilna zaščita in orožje

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 20/2013V naslednjih štirih letih naj bi letna trgovina s konvencionalnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom presegla sto milijard ameriških dolarjev. Obseg mednarodnih transferjev večjega konvencionalnega orožja v obdobju 2008-2012 je bil za 17 odstotkov večji kot v obdobju 2003-2007. V obdobju 2008-2012 so bile največje izvoznice ZDA (30 odstotkov), Rusija (26 odstotkov), Nemčija, Francija in Kitajska (vseh pet skupaj 75 odstotkov svetovnega izvoza). V tem obdobju je Kitajska tudi prvič od konca hladne vojne prehitela Veliko Britanijo in se tako uvrstila na peto mesto. Največje uvoznice v tem obdobju so bile Indija, Kitajska, Pakistan, Južna Koreja in Singapur (skupaj 32 odstotkov svetovnega uvoza).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.5.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Mehanizem okrepljenega sodelovanja pod drobnogledom Sodišča EU

Katarina Vatovec, 23.5.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20/2013Z uveljavitvijo Amsterdamske pogodbe leta 1999 je postala Evropska unija (EU) bogatejša za mehanizem okrepljenega sodelovanja (ang. enhanced cooperation), tedaj poznanega pod pojmom tesnejše sodelovanje (ang. closer cooperation), katerega bistvo je v prepoznanju različnih hotenj in različnih zmožnosti držav članic ter v dopustitvi prožnosti pri delovanju v okviru EU. Lizbonska pogodba je leta 2009 ob upoštevanju, da potreba po prožnosti s postopnima širitvijo EU in njenim poglabljanjem postaja vse pomembnejša, uvedla ugodnejše pogoje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja. Tako je prvič prišlo do njegove odobritve, in sicer na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Druga odobritev okrepljenega sodelovanja - glede uvedbe enotnega patentnega varstva - pa se je znašla pred luksemburškim Sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Konkurenčnost prepovedana

Jure Mikuž, 24.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jure Mikuž, Pravna praksa, 20/2012Pred dnevi sem bil gost okrogle mize na že tradicionalni 29. Finančni konferenci v Portorožu, katere tema je bila Direktiva 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (Direktiva AIFMD), tj. tistih investicijskih skladov, ki ne spadajo pod regulativo UCITS. Direktiva AIFMD zajema zelo široko področje finančnih instrumentov, na primer od skladov tveganega kapitala, zasebnih naložbenih skladov, nepremičninskih skladov do finančnih instrumentov, vezanih na umetniška dela, nekatere kovine ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Evropa

Irena Vovk, 24.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2012Torek, 15. 5. Kapitalska ustreznost bank. Finančni ministri EU so le dosegli kompromis o kapitalski ustreznosti bank, ki je osnova za pogajanja z Evropskim parlamentom. Osnova novih pravil o kapitalski ustreznosti približno 8300 evropskih bank je globalni dogovor Basel III iz leta 2010, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

In favorem rezidentov za daljši čas: višina upravne takse in pridobitev socialne pomoči

Katarina Vatovec, 24.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20/2012V nedavno izdanih sodbah v zadevah Kamberaj proti IPES in drugi ter Evropska komisija proti Nizozemski je luksemburško Sodišče razlagalo Direktivo 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. Odločilo je, da država članica, ki za izdajo dovoljenj za prebivanje državljanom tretjih držav in njihovim družinskim članom zaračunava previsoke in nesorazmerne upravne takse, ovira izvajanje pravic, podeljenih z Direktivo 2003/109/ES, in s tem krši pravo EU. Na Nizozemskem so bile namreč te takse kar sedem do 27-krat višje od taks, predpisanih za izdajo podobnih dokumentov državljanom Unije. V zadevi Kamberaj pa je Sodišče poudarilo, da se morajo državljani EU in državljani tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, pri razdeljevanju sredstev za stanovanjske subvencije obravnavati enako, če nacionalno sodišče ugotovi, da taka subvencija spada na področje socialne pomoči in šteje za osnovni prejemek. V obeh sodbah je Sodišče sledilo cilju Direktive, tj. integraciji rezidentov za daljši čas, zato ni presenetljivo, da odločitvi v dobršni meri omejujeta diskrecijsko pravico, ki jo državam članicam daje omenjena direktiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Zunajzakonski partner ni privilegirana priča

mag. Nana Weber, 24.5.2012

Varstvo človekovih pravic

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 20/2012Na vprašanje, katere vrste partnerskih odnosov si zaslužijo pravno varstvo in zaščito, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) različno odgovarja. Lahko bi celo rekli, da zadnje čase bega. Po priznavanju upravičenosti zahtev istospolno usmerjenih oseb po enakem obravnavanju v družinskopravnih razmerjih in v pravnih razmerjih do otrok, vključno s pravico do posvojitve, je ESČP že v primeru Gas in Dubois proti Franciji sicer pritožničino razmerje s partnerko opredelilo kot družinsko življenje, ki ga varuje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), vendar pa - posledično - pravic, ki bi iz tega izhajale, ni priznalo. Podobno se je zgodilo tokrat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 24.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Italija ni odgovorna za smrt demonstranta

Nana Weber, 26.5.2011

Varstvo človekovih pravic

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 20/2011Srečanje držav članic G8 v letu 2001 je spremljala smrt demonstranta Carla Giulianija, ki ga je ustrelil takrat komaj dvajsetletni karabinjer M. P. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zadevo že presojalo in odločilo, da Italija ni prekršila pravice do življenja, ki jo varuje 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) glede čezmerne uporabe sile in glede pozitivne dolžnosti varstva življenja svojih državljanov, temveč je šlo zgolj za kršitev 2. člena EKČP glede procesnih kršitev, ki jih državam nalaga ta člen, in priznalo pritožnikom - vsakemu od staršev umrlega demonstranta, po 15.000 evrov odškodnine, sestri pa 10.000 evrov. V vnovičnem odločanju je sodišče spremenilo stališče glede edine ugotovljene kršitve in razsodilo v prid Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Ohranjen status quo v razmerju med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti

Polona Tepina, 26.5.2011

Varstvo človekovih pravic

Polona Tepina, Pravna praksa, 20/2011Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v odmevni zadevi Mosley proti Združenemu kraljestvu, v kateri je tehtalo med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja, odločilo, da država ne krši pozitivne obveznosti spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, če v svoji zakonodaji ne predvidi instituta, ki bi medijem nalagal dolžnost predhodne seznanitve posameznika z nameravano objavo podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja (predvsem, a ne izključno, intimnih, senzacionalističnih, škodljivih informacij).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Direktiva o letaliških pristojbinah ostaja veljavna

Katarina Vatovec, 26.5.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20/2011Luksemburško Sodišče je potrdilo veljavnost Direktive o letaliških pristojbinah, ki določa skupna načela za obračunavanje letaliških pristojbin na letališčih EU in ki so jo države članice morale prenesti v svojo zakonodajo do 15. marca 2011. Zavrnilo je namreč tožbo, v kateri je Luksemburg utemeljeval neskladje te Direktive z načeli enakega obravnavanja, sorazmernosti in subsidiarnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 26.5.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Evropa

Irena Vovk, 26.5.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2011Torek, 17. 5. Pomoč Portugalski. Finančni ministri EU so soglasno potrdili triletni program pomoči za Portugalsko, in sicer v višini 78 milijard evrov. V zameno pa od nje zahtevajo ostre varčevalne ukrepe. Tretjino pomoči bo prispeval Mednarodni denarni sklad, dve tretjini oziroma 52 milija
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20

Leto objave

2019(4) 2014(5) 2013(6) 2012(5)
2011(6) 2010(5) 2009(4) 2008(7)
2007(4)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A BC ĆČ DĐEFG H IJK L M NOP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov