O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Obilo pripomb na predlog sprememb ZOFVI

Urša Ravnikar Šurk, 23.5.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 20/2019V javni razpravi o noveli Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport prejeli približno 300 pripomb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Osem tez o spremembah volilnega sistema

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/20191. Zakaj mislite, da je samo absolutni prednostni glas v skladu z Ustavo? Ustava je primerjalnopravno gledano zelo zahtevna, ko določa "odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov". Takšna ureditev je strožja tudi od priporočil glede evropskih demokratičnih standardov. Ustavno sodišče razlaga ustavo tako, da mora biti izvolitev poslancev odvisna od volje volivcev, in ne tistih, ki predlagajo kandidate. Zato je določitev pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se prednostni glasovi sploh upoštevali, ustavno suspektna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Z novimi pravili do sodobne arbitraže (4)

Lahne Nejc, Rižnik Peter, 22.5.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nejc Lahne, Peter Rižnik, Pravna praksa, 20/2014Z globalizacijo prometa blaga in storitev, razmahom proizvodnih in prodajnih procesov, ki vključujejo številne subjekte, ter povečano aktivnostjo tujih investicij vse pogostejši postajajo spori, ki vključujejo več strank oziroma izvirajo iz pravnih razmerij, ki temeljijo na več med seboj povezanih pravnih poslih. Kompleksnost pravnih razmerij, ki jo prinašajo taki posli, je dejstvo, s katerim se srečujejo številni udeleženci arbitražnih postopkov (stranke, odvetniki, arbitri). V primeru kompleksnih arbitražnih postopkov jim je zato treba ponuditi čim bolj praktične (življenjske) rešitve. V preteklosti se je na arbitražno reševanje sporov gledalo kot na bipolaren proces, ki se ni sposoben prilagajati sporom, v katere je vključenih več strank. Z razvojem in uveljavitvijo procesnih mehanizmov združitve postopkov - konsolidacije (ang. consolidation) in pridružitve stranke (ang. joinder) pa so se možnosti reševanja kompleksnih sporov v enotnem arbitražnem postopku bistveno povečale. S tem prispevkom želiva osvetliti najpomembnejše vidike reševanja kompleksnih arbitražnih postopkov in predstaviti rešitve, ki jih v ta namen ponujajo Ljubljanska arbitražna pravila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Policijsko nasilje

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/2013Slovenija je bila dvakrat obsojena v Strasbourgu zaradi policijskega nasilja, ki je pomenilo kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) o prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja. Prvič v zadevi Rehbock iz leta 2000 in
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Svoboda (za)govora - dolžnost poslušanja?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 24.5.2012

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20/2012V zadnjem času so mi trije neprimerljivi in tudi sicer med seboj povsem nepovezani dogodki dali misliti: ali svoboda govora komurkoli nalaga dolžnost poslušanja in kako se temu ogniti brez tiščanja glave skozi zid ali pa vsaj ne da bi pri tem kršil dobre običaje oziroma bonton. Prvi dogodek je bilo neko predavanje. Glede na njegovo obliko in vsebino (ki z objavljenim naslovom ni imela kaj prida stičnih točk) sem se čudila, da poslušalci vztrajajo do konca v celem številu. Verjetno, domnevam, jih je zadrževal firbec. Za ponazoritev dogajanja naj služi
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Rubikon 2011

Ciril Ribičič, 26.5.2011

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/2011Tekmovanje v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) nosi ime Rubikon zato, ker je njegova rdeča nit, da opozarja na tisto mejo pri spoštovanju minimalnih evropskih standardov varstva človekovih pravic, ki jih evropske države ne smejo prestopiti, če nočejo biti obsojene pred ESČP. Namen tekmovanja je poglobljeno seznanjanje s posameznimi primeri, ki jih je obravnavalo ESČP, in usposabljanje za bolj kakovostno zastopanje pritožnikov in države pred ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Na internetu nihče ne ve, da si pes

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 20.5.2010

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄20

Ali ZUS-1 pozna tožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje?

Irena Polak-Remškar, 24.5.2007

Upravni spor, Upravni postopek in upravne takse

Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 20/2007univ. dipl. pravnica, odvetnica v Ljubljani Prvega januarja 2007 je začel veljati novi Zakon o upravnih sporih (ZUS-1),ŠO]1 ki je prinesel kar precej novosti. Omejila se bom le na tisto »novost«, ki v praksi povzroča največ težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄20

Uporaba zakona -- še 9 let po prenehanju njegove veljavnosti?

Tomaž Alič, 10.6.2004

Obligacije

Tomaž Alič, Pravna praksa, 20/2004Povzemanje pravnega mnenja brez kritičnosti in prilagoditve aktualni zakonodaji "Zakonite zamudne obresti se v Republiki Sloveniji obračunavajo po t. i. konformni metodi, četudi pravni red tega izrecno (več) ne določa. Prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti iz 1. odst. 279. čl. ZOR se ne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄20

Uporaba zakona -- še 9 let po prenehanju njegove veljavnosti?

Tomaž Alič, 10.6.2004

Obligacije

Tomaž Alič, Pravna praksa, 20/2004Povzemanje pravnega mnenja brez kritičnosti in prilagoditve aktualni zakonodaji "Zakonite zamudne obresti se v Republiki Sloveniji obračunavajo po t. i. konformni metodi, četudi pravni red tega izrecno (več) ne določa. Prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti iz 1. odst. 279. čl. ZOR se ne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄20

"Med dobrimi nameni in pridobitnostjo" - II

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 30.5.2002

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20/2002"Dokler bodo nekatera dejanja v družbi še vedno ocenjena po formuli, da se je nekdo "pačznašel", namesto z negativnim moralnim vrednotenjem in celo prezirom, bomo v medijih še naprej lahko spoznavali podobne presenetljive primere, se nemočno spraševali, "kako je to sploh možno"..." Takole je svoj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄20

Osebnostne pravice naprodaj

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 30.5.2002

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20/2002Vsaj za generacije diplomantov, ki je še uživala razkošje stare Ljubljanske fakultete naKongresnem trgu lahko (iz osebne izkušnje pač!) rečem, da je še živ spomin na predavanja pri enem od izbirnih predmetov civilnega prava v zadnjem študijskem letniku - predmetu Osebnostne pravice, kjer smo po znam...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄20

Stečajno pravo: Verižna kompenzacija je običajen način izpolnitve

Tomaž Petrovič, 30.5.2002

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tomaž Petrovič, Pravna praksa, 20/2002Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v prvi točki 4. odstavka 125. členagovori o načinu izpolnitve, ki ni običajen. Eden izmed načinov poravnavanja medsebojnih obveznosti slovenskih podjetij je tudi verižna kompenzacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄20

Zastopanost prihodnosti

dr. Ciril Ribičič, 30.5.2002

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/2002Ustavne teme (12) "Pri mladem človeku so tudi misli mlade." Ruski pregovor Starostna meja ni tako redko tema kontroverznih razprav, pa tudi sodnih sporov, pri nas in v tujini. Različne so ureditve in mnenja o starostnih omejitvah za nakup alkohola, tobačnih izdelkov ali orožja in za vstop v ig...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄20

Zavarovanje v izvršbi po ZIZ

dr. Vesna Rijavec, 15.10.1998

Civilni sodni postopki

dr. Vesna Rijavec, Pravna praksa, 20/1998Stranke, ki stopajo v medsebojna civilnopravna razmerja imajo pogosto možnost same izbirati med velikim številom pogodbenih instrumentov zavarovanja, urejenih v različnih zakonih, kot so ara, pogodbene kazni, zamudne obresti, osebno zavarovanje (poroštvo, bančna garancija), stvarno zavarovanje (hipo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄20

Pravni viri EU (2.)

Jaka Repanšek, 15.10.1998

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 20/1998Pri pp smo se odločili v nadaljevanjih predstaviti in opisati najpomembnejše (pravne) vire s področja Evropske unije. V prejšnji številki smo predstavili Uradni list EU, ki je sestavljen iz serij L + C in S. Uradne liste EU je mogoče naročiti v različnih oblikah, ki se razlikujejo predvsem v mediju,...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄20

Internet za pravnike, drugič

Jaka Repanšek, 15.10.1998

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 20/1998Seminar "Internet za pravnike", organiziral ga je Gospodarski vestnik, je potekal 28. septembra v prostorih podjetja SRC v Ljubljani. Namen seminarja je bil vseh tistim pravnikom, ki so že slišali o internetu ali ga morda že uporabljajo, prikazati možnosti, ki jih uporaba interneta nudi pravnikom pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄20

K "Pristojnosti centrov za socialno delo - odvzem ogroženega otroka"

Drago Ribaš, 16.10.1997

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kaznovalno pravo

Drago Ribaš, Pravna praksa, 20/1997V zvezi s člankom "Pristojnosti centrov za socialno delo - odvzem ogroženega otroka" avtorice dr. Mateje Končina Peternel, objavljenim v pp, št. 16/97, bi rad izrazil nestrinjanje, in sicer glede navedb v 1. točki prispevka, kolikor se nanaša na pristojnosti policije. Gre za primer, ko starši del...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄20

Pravna fakulteta v Ljubljani se mora preseliti

Jaka Repanšek, 17.10.1996

Višje in visoko šolstvo

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 20/1996Pravna fakulteta v Ljubljani je v prostorih bivšega deželnega dvorca že od svoje ustanovitve leta 1920. Kdaj je prvič postalo očitno, da postajajo prostori na Kongresnem trgu 12 premajhni? To je postalo očitno že v šestdesetih oz. sedemdesetih letih in takrat se je precej razpravljalo o tem, kaj ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄20

Quo vadis, Facultas iuridica Labacensis?

Jaka Repanšek, 17.10.1996

Ostalo

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 20/1996Ko sem oni dan prebiral v dnevnem časopisju članke, ki so nakazovali možnost, da bi se Pravna fakulteta v Ljubljani v prihodnosti vendarle selila iz, če se milo izrazim, pretesnih prostorov na Kongresnem trgu 12, se mi je, nehote, povrnila misel nekaj let nazaj v čas, ko sem začenjal s študijem na P...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄20

Šale in anekdote

Jaka Repanšek, 17.10.1996

Ostalo

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 20/1996Pred nekaj meseci smo vas povabili, da nam pošljete šale, anekdote in karikature na vižo pravniškega poklica, obljubili naj-šaljivcem (bogate) nagrade in seveda objavo njihovih prispevkov. V uredništvu se nam je nabral že kar lep kupček duhovitosti o nas - pa šal in anekdot , ki krožijo med nami. Ča...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20

Leto objave

2019(2) 2014(1) 2013(1) 2012(1)
2011(1) 2010(1) 2007(1) 2004(2)
2002(4) 1998(3) 1997(1) 1996(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov