O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

"Umetno ustvarjeni pogoji" kot razlog za zavrnitev financiranja iz EU skladov

dr. Ines Grah, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 20/2019Sredstva EU skladov za financiranje posameznega namena ali projekta je mogoče pridobiti s prijavo na javni razpis pri pristojnem organu. Javni razpis med drugim določa pogoje in merila, ki so jih prijavitelji dolžni izpolniti, da bi bili upravičeni do sredstev. Če pogojem in merilom javnega razpisa prijavitelji ne zadostijo, se njihova vloga zavrne. V praksi neizpolnjevanje pogojev in meril javnega razpisa ni edini razlog za zavrnitev financiranja. Poleg procesnih ali vsebinskih razlogov, podrobneje določenih v predpisih in javnem razpisu, dodatni razlog za zavrnitev financiranja iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) predstavljajo "umetno ustvarjeni pogoji", ki niso opredeljeni, zato organu in prijaviteljem v praksi povzročajo nemalo preglavic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 22.5.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 20/201422. maj 1992 - Slovenija v OZN Slovenija je postala 176. članica Organizacije združenih narodov. Vanjo sta bili hkrati sprejeti tudi Hrvaška in Bosna in Hercegovina. 23. maj 1992 - Giovanni Falcone V bombnem napadu mafije je bil v bližini Palerma umorjen italijanski sodnik Giovann
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Parlamentarna avtonomija

dr. Franc Grad, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 20/2013V sodobni demokratični državi je parlament še vedno najbolj demokratičen oblastni organ in glavni tvorec prava ter zato eden najpomembnejših organov državne oblasti. Zelo pomemben pogoj za uspešno delovanje sodobnega parlamenta je njegov avtonomni položaj, ki se označuje kot avtonomija parlamenta oziroma parlamentarna avtonomija. Širše gledano zajema ta pojem ne samo položaj parlamenta kot kolegijskega organa, temveč tudi položaj njegovih članov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Foreign Policy

Natali Gak, 23.5.2013

Kultura in umetnost

Natali Gak, Pravna praksa, 20/2013Avtorju dr. Ernestu Petriču je uspelo, kar ne uspe veliko avtorjem slovenskih znanstvenih družboslovnih del - izdati monografijo v angleškem jeziku pri vodilni založbi s tovrstno literaturo. Letos je namreč pri Martinus Nijhoff Publishers, eni vodilnih založb s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, izšlo njegovo delo Foreign Policy: From Conception to Diplomatic Practice (300 strani). Ob tem je treba takoj opozoriti, da ne gre zgolj za prevod avtorjevega slovenskega dela Zunanja politika: osnove teorije in praksa, ki je izšla leta 2010 v zbirki Studia Diplomatica (ZRC SAZU, 509 strani), ampak za samostojno delo, ki - podobno kot slovenski izvirnik - zunanjo politiko obravnava skozi prizmo avtorjevih bogatih in dolgoletnih izkušenj s tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 23.5.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 20/201323. maj 1992 - Giovanni Falcone V bombnem napadu mafije je bil v bližini Palerma umorjen italijanski sodnik Giovanni Falcone, eden najuspešnejših borcev proti tej zločinski organizaciji. 25. maj 1963 - Organizacija afriške enotnosti V etiopskem glavnem mestu Adis Abebi je bila ust
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Ameriški model prenosa terjatev iz zavarovalne pogodbe življenjskega zavarovanja

Nina Grižonič, 23.5.2013

Obligacije

Nina Grižonič, Pravna praksa, 20/2013Potreba po cirkulativnosti pravic iz zavarovalne pogodbe je v času recesije svetovnega gospodarstva dodatno poudarjena. Finančni instrumenti in z njimi investicijski skladi so v 21. stoletju motor celotnega svetovnega gospodarstva, zato je smotrno razmisliti o boljših pogojih za razpolaganje s pravicami iz zavarovalne pogodbe zaradi prilagajanja stanju na trgih in finančnim zmožnostim ter potrebam posameznih zavarovalcev. Čas je, da se ugotovi dodana vrednost polic in manevrski prostor zavarovalcev iz polic življenjskega zavarovanja ter pravne posledice njihovih ravnanj. Zato si poglejmo, kaj se lahko naučimo iz ameriškega modela prenosa terjatev iz zavarovalne pogodbe, in v slovenskem prostoru prvič spregovorimo o tematiki življenjskega sporazuma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Ocena učinkovanja aktualnih določb v zvezi z dokaznim bremenom v postopkih

mag. Urška Grm, 24.5.2012

Civilni sodni postopki

mag. Urška Grm, Pravna praksa, 20/2012Pravo nastaja iz dejstva oziroma dejstev - ius ex facto oritur. Nastanek pravice se navezuje na dejstva, ki jih je treba v konkretnem postopku dokazati. Stranke postopka so tiste, ki nosijo breme zagotovitve relevantnih dejstev in dokazov, uporaba prava v skladu z načelom iura novit curia pa je prepuščena sodišču. Razdelitev dokaznega bremena ni odvisna od tega, ali je stranka zatrjevala konkretno dejstvo, temveč od tega, katera stranka bi morala postaviti ustrezno trditev. V konkretnem primeru je lahko ključna dolžnost sodnika, da ob sočasnem zagotavljanju uresničevanja procesnih jamstev v postopku spodbudi stranke k procesni aktivnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 24.5.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 20/201226. maj 1972 - Omejevanje jedrske oborožitve Ameriški predsednik Richard Nixon in generalni sekretar sovjetske Komunistične partije Leonid Brežnjev sta podpisala prvega od sporazumov SALT. To je bil eden prvih poskusov omejevanja strateške jedrske oborožitve. 27. maj 427. pr. n. št. -
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Zaznamovalo nas je

Darja Golob-Koritnik, 26.5.2011

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 20/201127. maj 427. pr. n. št. - Platon Rodil se je grški filozof, Sokratov učenec, Aristotelov učitelj in začetnik filozofske smeri "platoniki", Platon. V Atenah je ustanovil šolo z imenom Akademija, ki je delovala do 6. stoletja, ko jo je zaprl cesar Justinijan. 28. maj 1871 - Konec Pariš
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

zaznamovalo nas je

Darja Golob-Koritnik, 20.5.2010

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 20/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Globoke spremembe v pravu

Natali Gak, 20.5.2010

Pravoznanstvo

Natali Gak, Pravna praksa, 20/2010"V naravi filozofije prava, teorije države in disciplin, ki so s tema vedama združene, je, da so dialoške narave. Mi se preprosto moramo pogovarjati drug z drugim," je ob prvem srečanju novoustanovljenega Društva za pravno in socialno filozofijo prava 13. maja na PF Univerze v Ljubljani poudaril aka...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄20

Ohranitev pravic kolektivnega PDPZ pri novem delodajalcu

Darja Golob-Koritnik, 21.5.2009

Delovna razmerja

Darja Golob-Koritnik, Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 20/2009Zaposlili smo novega delavca, ki je imel pri prejšnjem delodajalcu sklenjeno kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, in sicer mu je premije v višini najvišje dovoljene premije nakazoval delodajalec. Ob menjavi službe mu je vodstvo našega podjetja obljubilo enake ugodnosti, kot jih j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄20

zaznamovalo nas je

Darja Golob-Koritnik, 21.5.2009

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 20/2009 22. maj 1943 - Razpuščena Tretja internacionala Razpuščena je bila Tretja internacionala, ki je bila ustanovljena leta 1919 kot mednarodna organizacija, sestavljena iz komunističnih in sorodnih strank oz. organizacij delavskega razreda. 1992 - Slovenija v OZN
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄20

Spremembe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1E)

Suzana Gril, 22.5.2008

Cestni promet

Suzana Gril, Suzana Gril, Pravna praksa, 20/2008Državni zbor je 2. aprila 2008 sprejel že peto novelo Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1E),1 ki je začela veljati tik pred prvomajskimi prazniki, tj. 30. aprila 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄20

Možnosti tujih državljanov za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na Hrvaškem

Želimir Gržančić, 19.5.2005

Lastnina in druge stvarne pravice

Želimir Gržančić, Pravna praksa, 20/2005Interes tujcev za nakup nepremičnin v Republiki Hrvaški nenehno narašča že od njene osamosvojitve dalje, vrh pa je dosegel v zadnjih nekaj letih. Še zlasti izrazit je interes za nepremičnine na otokih in priobalnem območju. Ustava in zakoni Republike Hrvaške dovoljujejo tujcem, da postanejo lastniki...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄20

Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - kolektivna zmota?

Cene Grčar, 5.6.2003

Intelektualna lastnina

Cene Grčar, Pravna praksa, 20/2003Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic se je razvilo iz povsem praktičnih razlogov. Na kratko: gre za večjo skupino avtorjev oz. imetnikov avtorskih pravic, ki so združeni v organizacijo, ta pa skladno z notranjimi akti uveljavlja pravice članov nasproti uporabnikom njihovih del. Načeloma naj ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄20

Nekateri vidiki gospodarsko-pravne zakonodaje v Federaciji Bosne in Hercegovine

mag. Zinka Grbo, 5.6.2003

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Zinka Grbo, Pravna praksa, 20/2003Gospodarsko-pravna zakonodaja v Bosni in Hercegovini ni urejena z enotnimi, t. i. krovnimi zakoni za razliko od bivše skupne države SFRJ, v kateri so bili "pravni status, ustanovitev in registracija ... gospodarsko-pravnih subjektov ... urejeni z enotnimi zveznimi zakoni."(*1) Zaradi tega je težko g...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄20

Slovenščina v pravni praksi (87): Purizem in romanizmi

dr. Monika Kalin-Golob, 30.5.2002

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 20/2002Na slovenski jezik so imeli vpliv tudi romanski jeziki, vendar ne tako velikega kotgermanski in slovanski. Ko govorimo o romanskem vplivu, mislimo predvsem na latinščino (tudi grecizme smo prevzeli prek nje). Veliko latinizmov je prišlo v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastajale...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄20

Ustavna pritožba zoper odločbo o prekršku

Suzana Gril, 30.5.2002

Ustavno sodišče

Suzana Gril, Pravna praksa, 20/2002V okviru strokovnega dela letošnjega srečanja sodnikov za prekrške (11. in 12. aprila vRadencih - glej tudi poročilo, objavljeno v PP št. 17/02) smo v prvem delu poslušali predavanje ustavnega sodnika doc. dr. Zvonka Fišerja z naslovom Ustavna pritožba v postopku o prekrških. V svojem predavanju je ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄20

Slovenščina v pravni praksi (54.del): Paberkovanja po sklanjatvah (3): Sklanjanje tujih lastnih imen

dr. Monika Kalin-Golob, 28.6.2001

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 20/2001Paberkovanja po sklanjatvah zaključimo z drugim delom vprašanja našega bralca: "Ali je res, da se končnice poslovenijo? Kako se pisno sklanja npr. CIA, Bonn, Powell, Bogota?" Vprašanje zadeva dve vrsti sklanjatev: a) sklanjanje tujih lastnih imen in b) kratic. Sklanjanje tujih lastnih imen Tuj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄20

Obveznostna razmerja: Pravice letalskih potnikov

Marko Gorjanc, 13.7.2000

Obligacije, Zračni promet

Marko Gorjanc, Pravna praksa, 20/2000Vse več državljanov Evropske unije (v nadaljevanju: EU) potuje z letali, poslovno ali turistično, po že skoraj zgodovinsko nizkih cenah. Naraščajoče število potovanj posledično prinaša tudi pritožbe o kvaliteti storitev in oskrbi v primerih, ko se stvari ne odvijajo zadovoljivo za potnike. Nezadostn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄20

Slovenščina v pravni praksi (26.del): Vejica ter in

dr. Monika Kalin-Golob, 13.7.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 20/2000Z ločevanjem med desno- in levosmerno vejico smo ugotovili, da pravzaprav osnovnošolsko pravilo "vejice pred vezalnima in/ter ni" še vedno velja, saj obravnavana levosmerna vejica stoji na koncu skladenjske enote, jo zaključuje, tako da vejica stoji za njenim koncem. Dejstvo, da je za to enoto vezni...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20

Leto objave

2019(1) 2014(1) 2013(4) 2012(2)
2011(1) 2010(2) 2009(2) 2008(1)
2005(1) 2003(2) 2002(2) 2001(1)
2000(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov