O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Obisk pri zamejcih v spomin dr. Borotschniku

Zoran Skubic, 22.5.2014

Ostalo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2014"Pravosodju, zlasti pa tožilcu, ni mar za cenen aplavz. Služiti pravu in pravni državi je trajno družbeno poslanstvo, zavezano miru, vezano na temeljne vrednote in podrejeno zgolj in samo duhu zakona, ne pa oportuniteti trenutka." S temi besedami je konec leta 2012 nastopil, žal prekratko, poslanstvo prvega državnega tožilca na avstrijskem Koroškem dr. Mirko Borotschnik, zaveden Slovenec in velik prijatelj slovenskega pravosodja. Njegova strokovna pomoč je bila neprecenljiva pri modernizaciji rešitev v novem Državnotožilskem redu. Zato je bila njegova nedavna nenadna smrt še toliko bolj nepričakovana, saj se je zgodila tik pred študijskim obiskom predstavnikov avstrijskega pravosodja, zamejskih pravnikov in njihovih organizacij pri predstavnikih slovenskega ministrstva za pravosodje. Srečanja, za katerega je skupaj z Društvom slovenskih koroških pravnikov pobudo dal prav on in katerega poglavitna gonilna sila je bil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.5.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Zasebno življenje sodnice

dr. Špelca Mežnar, 22.5.2014

Sodišča

dr. Špelca Mežnar, Pravna praksa, 20/2014Prejšnji teden je več medijev poročalo, da je na dnevni red seje Sodnega sveta uvrščena tudi točka, pod katero naj bi člani sveta razpravljali o morebitni kršitvi sodniškega kodeksa zaradi obnašanja sodnice v zasebnem življenju. Gre za predsednico ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je na rock koncertu nosila pionirsko čepico in rutico, v roki pa je držala jugoslovansko zastavico. Z objavljenih fotografij je jasno razvidno, da je šlo za zabavo in da so bili podobno "našemljeni" tudi drugi udeleženci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Sankcioniranje, ki ne bo jemalo poguma

Nikolina Krtinić, 22.5.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nikolina Krtinić, Pravna praksa, 20/2014univ. dipl. pravnica, odvetniška pripravnica v Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik in partners, o. p., d. o. o., Ljubljana
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Politika, pravo, ekonomija in kriminal

dr. Aleš Završnik, 22.5.2014

Kultura in umetnost

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20/2014Knjiga je orožje, če citiramo Brechta, in zadnja knjiga dr. Zorana Kanduča Politika, pravo, ekonomija in kriminal - kriminološke refleksije postmoderne družbe in kulture (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2014, 712 strani) je orožje, ki ga morate vzeti v roke, čeprav vas bo iztirjalo iz še tistih malo identitetnih sidrišč in oprijemališč, kar nam jih je uspelo v "tekoči" moderni in posebej vsem v poklicu pravnik/-ica obdržati. Knjiga je kritična refleksija o "kriminalni kapitalistični ekonomiji", ki razbija tudi mite o pravičnem pravu in domnevno pozitivni vlogi ekonomske (imperialne) "znanosti". Torej, obeh ved, ki sta po Kandučevem mnenju najbolj zaslužni za največje človeške, družbene, ekološke, moralne škode, ki praviloma (še?) niso priznane kot kriminalne, a bi si to glede na razsežnost zaslužile. Obsega zajetnih 700 strani besedila, razdeljenega na enajst poglavij, ki jih opremljajo številne sprotne opombe (tudi več kot 350 opomb na poglavje), od katerih je večina kar celovitih vinjet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

D. o. o. z enim družbenikom

Irena Vovk, 22.5.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2014"Slovenija načeloma podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, saj bo to pomenilo izboljšanje poslovnega okolja za vsa, še zlasti pa za mala in srednje velika podjetja," je na seji 15. maja sklenila slovenska Vlada. Cilj predlagane ureditve je, da spodbudi in pospeši podjetništvo ter zagotovi večjo rast, inovativnost in zaposlovanje v EU. Zaradi potrebe po temeljiti preučitvi besedila pa na predlog direktive vlaga preučitveni pridržek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Ali je do ustave mogoče biti čustven?

Tomaž Pavčnik, 22.5.2014

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20/2014Naslovno vprašanje, ki je namerno provokativno in zgolj na prvi pogled tudi larpurlartistično, v resnici razkriva diametralno nasprotne poglede, ki jih imamo pravniki na pravo. Ti nasprotni pogledi v svojem najglobljem bistvu vplivajo tudi na n
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Veznik kot in skloni

dr. Nataša Hribar, 22.5.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2014S kolegico na fakulteti sva razpravljali o tem, kateri sklon sledi vezniku kot v zgledih, kakršen je na primer To je način za doživljanje sebe kot celostnega bitja/kot celostno bitje. Rodilnik ali tožilnik?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 22.5.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2014Roger Blanpain, Susan Bisom-Rapp, William R. Corbett, Hilary K. Josephs in Michael J. Zimmer The Global Workplace: International and Comparative Employment Law - Cases and Materials (Cambridge University Press, 2014, 700 strani) Avtorji v knjigi predstavijo razvoj zaposlovan
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Nazaj k izvirnemu bančništvu

mag. Sandi Kodrič, 22.5.2014

Banke, zavodi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 20/2014Kaj imajo skupnega sestavljene besedne zveze "ekološka pridelava hrane", "pravična trgovina" in "socialno podjetništvo?" Njihova slovnična značilnost je, da s pridevnikom poudarimo, da samostalnik odstopa od "običajnega". Kajti pridelava hrane praviloma ni ekološka, trgovina po navadi ni pravična in podjetništvo, razen izjemoma, ni socialno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Prizadevanje za povečanje učinkovitosti prekrškovnih postopkov

Maroje Paniko, 22.5.2014

Prekrški

Maroje Paniko, Pravna praksa, 20/2014Letošnji, 9. dnevi prekrškovnega prava so potekali 15. in 16. maja v Kranjski Gori. V okviru petih sekcij so bili obravnavani zakonski in praktični vidiki izvrševanja sankcij, dejavnosti in naloge, nezdružljive z opravljanjem detektivske dejavnosti in zasebnega varovanja, odgovornost neposrednega storilca prekrška, aktualna vprašanja ZP-1 in problematika tujcev kot subjektov prekrškovnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Vsebina PP št.20/2014

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2014stran 3 UVODNIK Marjan Pogačnik Ljubljansko okrožno sodišče danes in jutri stran 6 GOSPODARSKO PRAVO dr. Boštjan Ferk Direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb stran 9 MEDNARODNO PRAVO dr. Ir
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

ESČP: pogajanja o priznanju krivde so sprejemljiva

dr. Andreja Tratnik, 22.5.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 20/2014Reševanje kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde ni več le evropski trend, ampak postaja evropsko (če ne celo svetovno) pravilo. Od držav članic Sveta Evrope je le manjšina takih, ki se (še) niso vdale pogajalstvu v kazenskem postopku (Azerbajdžan, Grčija in Turčija). Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP) se je v zadevi Natsvlishvili in Togondize proti Gruziji zelo jasno postavilo vprašanje, ali je tak način reševanja kazenskih zadev v skladu z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), natančneje 6. členom EKČP (pravica do poštenega postopka) in ali morda z njim ni poseženo v pravico do pritožbe v kazenskih zadevah, kot je določena v 2. členu protokola št. 7 k EKČP. Ker so pogajanja o priznanju krivde kljub svoji mladosti (pred kratkim so dopolnila dve leti) v Sloveniji že postala nepogrešljiv del kazenskega pravosodja, je odgovor ESČP še toliko bolj zanimiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Le geografska zaščita Unije (zares) šteje!

Zoran Skubic, 22.5.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2014Zaščita geografskih označb in označb porekla kmetijskih proizvodov in živil je pomemben, če ne celo ključen element prava Unije. Čeprav je po naravi ovira prostemu pretoku blaga, pa je zaradi varstva drugih ciljev - predvsem inovativnosti, tradicije in zagotavljanja preverjene kakovosti - dopustna, celo zaželena, saj na ozemlju Unije zagotavlja ekskluzivnost. Seveda pa se do le-te ne pride enostavno, sploh pa ne brez truda - kar Slovenci prav zdaj občutimo na lastni koži pri poskusu registracije kranjske klobase. Pri tem pa so nam lahko v pomoč izkušnje drugih držav članic glede uporabe in tolmačenja določb Uredbe o geografski zaščiti, tudi v nedavnem italijanskem primeru glede parmske salame Felino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Z novimi pravili do sodobne arbitraže (4)

Lahne Nejc, Rižnik Peter, 22.5.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nejc Lahne, Peter Rižnik, Pravna praksa, 20/2014Z globalizacijo prometa blaga in storitev, razmahom proizvodnih in prodajnih procesov, ki vključujejo številne subjekte, ter povečano aktivnostjo tujih investicij vse pogostejši postajajo spori, ki vključujejo več strank oziroma izvirajo iz pravnih razmerij, ki temeljijo na več med seboj povezanih pravnih poslih. Kompleksnost pravnih razmerij, ki jo prinašajo taki posli, je dejstvo, s katerim se srečujejo številni udeleženci arbitražnih postopkov (stranke, odvetniki, arbitri). V primeru kompleksnih arbitražnih postopkov jim je zato treba ponuditi čim bolj praktične (življenjske) rešitve. V preteklosti se je na arbitražno reševanje sporov gledalo kot na bipolaren proces, ki se ni sposoben prilagajati sporom, v katere je vključenih več strank. Z razvojem in uveljavitvijo procesnih mehanizmov združitve postopkov - konsolidacije (ang. consolidation) in pridružitve stranke (ang. joinder) pa so se možnosti reševanja kompleksnih sporov v enotnem arbitražnem postopku bistveno povečale. S tem prispevkom želiva osvetliti najpomembnejše vidike reševanja kompleksnih arbitražnih postopkov in predstaviti rešitve, ki jih v ta namen ponujajo Ljubljanska arbitražna pravila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Dostop do SISBON za tuje bančne institucije

Irena Vovk, 22.5.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2014Na kreditni biro SISBON se obračajo banke in dajalci kreditov z območja EU, ki do podatkov ne dostopajo prek kreditnih birojev. Ker v Zakonu o potrošniških kreditih (ZPotK-1) nista opredeljena niti način dostopanja niti potrebna dokumentacija, se postavlja vprašanje, kako preveriti, ali je banka do teh podatkov res upravičena, kako ji podatke posredovati, kako ugotoviti, ali je posameznik v tuji banki res zahteval izpis iz SISBON in ali je bila opravljena identifikacija tega posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Vlada RS

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2014Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 58. seji (15. maj 2014): - uporaba državnih rezerv za nujno pomoč socialno ogroženega prebivalstva; - sklep o uvrstitvi projekta "Sklad evropske pomoči za najbolj ogrožene" v veljavni Načrt razvojnih programov 2014-2017; - Uredba o spremembah
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Obdavčitev dohodkov, ki jih fizične osebe prejemajo na področju mrežnega marketinga

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2014Pojasnilo DURS, št. 4210-4796/2014, 22. april 2014 Davčna obravnava posameznih vrst prejemkov fizičnih oseb po ZDoh-2 Mrežni marketing lahko na splošno opredelimo kot način organizacije podjetja in nagrajevanja prodajnih zastopnikov. Praviloma zastopniki niso plačani le od svoje pro
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Delo otrok

dr. Nana Weber, 22.5.2014

Delovna razmerja, Človekove pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 20/2014Ali obstaja zakonska podlaga, ki določa, katera konkretna dela lahko opravlja otrok? • Ali je treba pridobiti soglasje staršev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2014je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb - ZŽNPO-B (Ur. l. RS, št. 33/14) - veljati začne 24. maja. 2. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Jerseyjem o izm
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve za plačilo sodnih penalov

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2014Ne glede na to, da izvršilni naslov, na katerem temelji sklep o izvršbi I 304/02365, ni bil spremenjen ali razveljavljen, je substancialnopravna terjatev toženke iz sodbe Pd 221/02 zaradi poznejše odločitve v zadevi Pd 81/2004 prenehala, saj se odločitvi medsebojno izključujeta in njun hkraten obstoj ni mogoč. Ker je prenehala nedenarna terjatev, je prenehala tudi denarna za plačilo sodnih penalov, ki ima v razmerju do nedenarne akcesorno naravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2014Iz normativnega programa Vlade RS za leto 2014 Ime akta Rok za sprejem na vladi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi 24. 5. 2014 Zakon o ratifikaciji Sporazuma o zračnem prevozu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Singapur 25. 5. 2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/201414. maj - Poročilo o delu Oddelka Specializiranega državnega tožilstva za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili za leto 2013;- Poročilo o delu Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije za leto 2013. 19. maj - predlog zakona o sprememba
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

dogodki - izjave

Irena Vovk, 22.5.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2014od 13. do 19. maja Torek, 13 5. Ustavna pritožba. Ustavna pritožba, ki jo je zoper sodbo v zadevi Patria na Ustavno sodišče vložil odvetnik Franci Matoz, je po oceni profesorja na PF Univerze v Ljubljani dr. Rajka Pirnata v izjemnih primerih dopustna, vendar pa bodo morali pritožniki dokaz
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Nezakonito zaposlovanje varnostnikov za določen čas

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2014Pobudnik je bil približno tri leta zaposlen v družbi, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja, ves čas za določen čas na istem delovnem mestu (varnostnik) in za opravljanje istega dela (varovanje premoženja). Kot razlog zaposlitve je v vseh pogodbah o zaposlitvi naveden začasno povečan obseg dela. V družbi jih je zaposlenih približno 90 in delodajalec jim pogodbe o zaposlitvi za določen čas podaljšuje na enak način kot pobudniku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20

Leto objave

< Vsi
2014(40)
> Maj(40)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G H IJK L M NOP QR S ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov