O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Foreign Policy

Natali Gak, 23.5.2013

Kultura in umetnost

Natali Gak, Pravna praksa, 20/2013Avtorju dr. Ernestu Petriču je uspelo, kar ne uspe veliko avtorjem slovenskih znanstvenih družboslovnih del - izdati monografijo v angleškem jeziku pri vodilni založbi s tovrstno literaturo. Letos je namreč pri Martinus Nijhoff Publishers, eni vodilnih založb s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, izšlo njegovo delo Foreign Policy: From Conception to Diplomatic Practice (300 strani). Ob tem je treba takoj opozoriti, da ne gre zgolj za prevod avtorjevega slovenskega dela Zunanja politika: osnove teorije in praksa, ki je izšla leta 2010 v zbirki Studia Diplomatica (ZRC SAZU, 509 strani), ampak za samostojno delo, ki - podobno kot slovenski izvirnik - zunanjo politiko obravnava skozi prizmo avtorjevih bogatih in dolgoletnih izkušenj s tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Uvedba naknadnega vrednotenja shem državnih pomoči kot instrumenta posodobitve področja državnih pomoči?

Nina Krese, 23.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Krese, Pravna praksa, 20/2013Evropska komisija je sredi aprila 2013 objavila Knjigo o problematiki vrednotenja državnih pomoči, v kateri navaja, da sta se vrednotenje učinkov državnih pomoči in presoja skladnosti s cilji notranjega trga do danes izvajala zgolj na predhodni stopnji (ang. ex ante evaluation), predlog Evropske komisije pa jasno izraža tendenco k vpeljavi naknadnega vrednotenja (ang. ex post evaluation) učinkov državnih pomoči, ki bi bil obvezen za sheme državnih pomoči z znatnim vplivom na notranji trg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Mehanizem okrepljenega sodelovanja pod drobnogledom Sodišča EU

Katarina Vatovec, 23.5.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20/2013Z uveljavitvijo Amsterdamske pogodbe leta 1999 je postala Evropska unija (EU) bogatejša za mehanizem okrepljenega sodelovanja (ang. enhanced cooperation), tedaj poznanega pod pojmom tesnejše sodelovanje (ang. closer cooperation), katerega bistvo je v prepoznanju različnih hotenj in različnih zmožnosti držav članic ter v dopustitvi prožnosti pri delovanju v okviru EU. Lizbonska pogodba je leta 2009 ob upoštevanju, da potreba po prožnosti s postopnima širitvijo EU in njenim poglabljanjem postaja vse pomembnejša, uvedla ugodnejše pogoje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja. Tako je prvič prišlo do njegove odobritve, in sicer na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Druga odobritev okrepljenega sodelovanja - glede uvedbe enotnega patentnega varstva - pa se je znašla pred luksemburškim Sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Uspešno tožilstvo

Irena Vovk, 23.5.2013

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2013"Leto 2012 je bilo z vidika izvajanja funkcije pregona, kar je temeljna naloga državnega tožilstva, razmeroma normalno leto," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2012, dejal generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. Trend padanja števila tožilskih kadrov se je sicer ustavil, a obremenitve tožilcev so še vedno velike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Glagoli s se in si

dr. Nataša Hribar, 23.5.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2013Znanec mi je poslal vprašanje, ali je v spodnjih primerih, v katerih imamo po dva glagola z morfemom se, drugi morfem se nujen ali ne: Ne da se mi učiti (se). Ne da se mi pogovarjati (se) s tabo. Ne da se mi vsak dan voziti (se) v Ljubljano. Ne da se mi ukvarjati (se) s športom. Oblikovno se gl
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Policijsko nasilje

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/2013Slovenija je bila dvakrat obsojena v Strasbourgu zaradi policijskega nasilja, ki je pomenilo kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) o prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja. Prvič v zadevi Rehbock iz leta 2000 in
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

(Ne)sorazmernost preiskovalnih ukrepov za ugotovitev istovetnosti novinarja

dr. Andreja Tratnik, 23.5.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 20/2013V reviji je bil objavljen članek o odvzemu otrok staršem na podlagi pobude organa socialnega skrbstva, v katerem sta se prepletali zgodbi mladoletnice, ki je bila žrtev poskusa posilstva, in mladoletnika, ki je sovrstnika opekel s cigareto. V njem je bil omenjen tudi socialni delavec, pristojen za omenjena mladoletnika. To slednjemu ni bilo všeč, zato je sprožil val sodnih postopkov, ki so se končali tako, da je bila na sedežu družbe, ki je izdajala revijo (pritožnica), opravljena hišna preiskava, v kateri je bilo zaseženih več dokumentov. Val je pljusknil celo do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je na pobudo pritožnice odločalo o skladnosti ravnanja luksemburških organov s pravico do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP) ter svobodo izražanja iz 10. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Non accedet ad rem publicam sapiens, nisi si quid intervenerit

Janez Kranjc, 23.5.2013

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20/2013Pred seboj imamo Epikurove besede, kot jih v spisu De otio (3, 2) navaja Seneka. V slovenskem prevodu bi se glasile "Če se ne bo zgodilo kaj posebnega, se moder človek s politiko ne bo ukvarjal". Seneka razpravlja o neobremenjenem življenju, posvečenem razmišljanju in študiju, kot bi lahko prevedli latinsko besedo otium.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Vse cveti, le naš vrt (še) ne

Matej Tomažin, 23.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 20/2013Optimizem na globalnih borzah sovpada z zeleno barvo, v katero se je končno odela tudi narava. Tečaji delnic in vrednosti borznih indeksov so na rekordnih ravneh, vlagatelji pa, namesto da bi razmišljali o problemih, o katerih še vedno poročajo javna občila, že razmišljajo o dolgoročnem pozitivnem gibanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Upokojitev pri 80-ih

mag. Nana Weber, 23.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 20/2013Ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat je na XXI. posvetovanju o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, ki so v organizaciji Inštituta za gospodarsko pravo Maribor in PF Univerze v Mariboru potekali v Portorožu 16. in 17. maja 2013, med novostmi s področja delovnih razmerij izpostavila uporabo informacijske tehnologije: "Po novem ni več obvezne objave prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje, razen za delovna mesta v javnem sektorju. Prosto delovno mesto je mogoče objaviti na spletnih straneh in javno dostopnih prostorih delodajalca." Informacijska tehnologija pa je uporabna tudi pri izbiri novega delavca: "Delodajalec lahko kadrovski postopek izvede prek aplikacije Skype, če ima soglasje kandidata. Neizbranemu kandidatu pa je možno poslati obvestilo o neizbiri prek elektronske pošte."
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Športni duh in medikalizacija protidopinga

Matej Cerar, 23.5.2013

Šport in organizacije

Matej Cerar, Pravna praksa, 20/2013Filozofska fakulteta je 14. maja 2013 gostila uveljavljenega filozofa športa Michaela McNameeja, profesorja z Univerze Swansea iz Walesa. Predavanje je bilo osredotočeno na načrtovane spremembe meril v Svetovnem protidopinškem kodeksu (World Anti-Doping Code - WADC). Govori se namreč celo o izločitvi etičnega merila športnega duha, kar bi pripeljalo do izločitve "rekreacijskih drog" (na primer marihuane) s seznama nedovoljenih snovi. Predavatelj je zbrane skušal prepričati, da je športni duh eden od etičnih temeljev protidopinškega boja, zaradi česar uživanje kanabinoidov spada v področje dopinga in bi v primeru uvedbe načrtovanih sprememb prišlo do izločitve etike iz vrhunskega športa, ta pa bi se s tem spustil na raven gole medikalizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.5.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 23.5.2013

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2013Andrew Lang World Trade Law after Neoliberalism - Reimagining the Global Economic Order (Oxford University Press, 2013, 416 strani) Vzpon gospodarskega liberalizma v poznem 20. stoletju je sovpadel s temeljitim preoblikovanjem mednarodnega gospodarskega upravljanja - še zlasti s pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti

Alenka Mordej, 23.5.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 20/2013Tema strokovnega srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je potekalo 8. aprila na PF Univerze v Ljubljani, so bila kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Gre za področje, na katerem se kazensko pravo stika z delovnim pravom in pravom socialne varnosti in ki je zaradi zdajšnjih razmer, predvsem gospodarske krize, postalo v zadnjem času precej aktualno. Uvod v razpravo smo pripravili profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Vid Jakulin, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Matjaž Jager in okrožna V Kazenskem zakoniku (KZ-1) je posebno poglavje namenjeno
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku: pravni in kriminalitetnopolitični vidiki

dr. Aleš Završnik, 23.5.2013

Kazenski postopek

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20/2013Pomen nekega pravnega instituta lahko merimo po tem, kako daleč v globino "pravnega morja" seže. O posegu pogajanja o priznanju krivde v kazenski postopek Weigend pronicljivo pravi, da v primeru zadovoljstva tožilstva in obrambe z rezultatom pogajanj to ne pomeni tudi tega, da rešitev ustreza zahtevam kazenskopravne pravičnosti. Institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining) tako seže vse do dna pravnega morja, do temeljnih vprašanj (kazenskega) prava, kot sta, kaj je "pravično" in ali naj bo namen kazenskega postopka iskanje "materialne resnice". Tega instituta se je zato mogoče lotiti na različnih ravneh in dr. Andreja Tratnik se ga v doktorski disertaciji loteva celovito: z analizami vrednostnih izhodišč primerjalnopravnih izvedenk, kriminalitetnopolitičnih, materialnopravnih in procesnopravnih učinkov, iskanjem socioloških vzrokov njegovega vznika in preučevanjem njegovega izvajanja v praksi več držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Rubikon 2013

Toni Matoh, 23.5.2013

Ostalo

Toni Matoh, Pravna praksa, 20/2013Osmo finale tekmovanja v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki ga prirejata Katedra za ustavno pravo in Študentski svet PF Univerze v Ljubljani, je potekalo 9. maja 2013. Na njem so nastopili: Simona Zupančič, Laura Milavec, Žiga Urankar, Tjaša Tomažin, Teja Golobič, Katja Kolman, Ema Kondič, Meta Rojko, Urša Regvar in Gea Singer (vsi študentje PF Univerze v Ljubljani) ter študent Fakultete za upravo Žiga Obolnar. Vsak tekmovalec si je izbral eno od sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in jo na tekmovanju podrobno predstavil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Huda duševna bolezen preprečila izročitev

Matej Cerar, 23.5.2013

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 20/2013Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presodilo, da bi bila izročitev paranoidnega shizofrenika v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Obstaja namreč velika verjetnost, da bi se pritožnikovo fizično in duševno zdravstveno stanje ob izročitvi zaradi resnosti njegove duševne bolezni in nepredvidljivosti zdravstvene oskrbe v potencialno bolj sovražnem zapornem okolju poslabšalo tako močno, da bi bila kršena prepoved mučenja iz 3. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/201320. maj - informativni izračun finančnih učinkov predloga zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi in predloga zakona o dopolnitvi Zakona o državnem pravobranilstvu. 17. maj - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju; - predlog zakona o
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Vlada RS

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 9. seji (16. maj 2013): - o Stavkovnem sporazumu in Dogovoru o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014; - o predlogu Aneksa št. 6
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Meje dopustnega pri opravljanju nadzora nad poslovanjem notarja

Nina Mrhar, 23.5.2013

Odvetništvo in notariat

Nina Mrhar, Pravna praksa, 20/2013Čeprav notar ni v neposrednem razmerju z državo, saj notarsko dejavnost opravlja kot svoboden pravniški poklic, je podvržen oblikam nadzora, ki so značilne predvsem za nosilce javnih funkcij. Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata izvršuje ministrstvo, pristojno za pravosodje, pri čemer pa pristojnosti ministrstva niso neomejene, zlasti v delu, ki se nanaša na vpogled v listine v notarskem spisu in v konkretne notarske zapise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 23.5.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 20/201323. maj 1992 - Giovanni Falcone V bombnem napadu mafije je bil v bližini Palerma umorjen italijanski sodnik Giovanni Falcone, eden najuspešnejših borcev proti tej zločinski organizaciji. 25. maj 1963 - Organizacija afriške enotnosti V etiopskem glavnem mestu Adis Abebi je bila ust
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Vsebina PP št.20/2013

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013stran 3 UVODNIK dr. Igor Šoltes Za varovanje javnih financ je treba imeti ustrezne pristojnosti stran 6 NEPREMIČNINSKO PRAVO mag. Tanja Pucelj Vidović Zmešnjava v pravni regulaciji prostorskega načrtovanja Izravnava meje k
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Zmešnjava v pravni regulaciji prostorskega načrtovanja

mag. Tanja Pucelj Vidović, 23.5.2013

Urejanje prostora

mag. Tanja Pucelj-Vidović, Pravna praksa, 20/2013Nenehna zakonodajna aktivnost ter dejstvo, da v številnih občinah šest let po uveljavitvi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in deset let po uveljavitvi nekdanjega Zakona o urejanju prostora (ZURep-1) še vedno veljajo prostorski ureditveni pogoji, zazidalni in lokacijski načrti, dokazujeta, da pravna ureditev prostorskega načrtovanja nikakor ne najde ravnotežja med določljivostjo (pravno varnostjo) vsebine prostorskih aktov in zahtevo po transparentnem, odprtem in določljivem poteku postopka na eni strani ter zahtevo po prožnosti (prilagodljivosti razvojnim trendom) prostorskega akta na drugi strani. Zdi se, da skoraj vsaka normativna inovacija, domnevno sprejeta v interesu odprave administrativnih ovir in pospešitve postopka, stanje le še poslabša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogodba o trgovanju z orožjem - zaščita prebivalstva pred političnoekonomskimi interesi?

dr. Vasilka Sancin, 23.5.2013

Vojno pravo, civilna zaščita in orožje

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 20/2013V naslednjih štirih letih naj bi letna trgovina s konvencionalnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom presegla sto milijard ameriških dolarjev. Obseg mednarodnih transferjev večjega konvencionalnega orožja v obdobju 2008-2012 je bil za 17 odstotkov večji kot v obdobju 2003-2007. V obdobju 2008-2012 so bile največje izvoznice ZDA (30 odstotkov), Rusija (26 odstotkov), Nemčija, Francija in Kitajska (vseh pet skupaj 75 odstotkov svetovnega izvoza). V tem obdobju je Kitajska tudi prvič od konca hladne vojne prehitela Veliko Britanijo in se tako uvrstila na peto mesto. Največje uvoznice v tem obdobju so bile Indija, Kitajska, Pakistan, Južna Koreja in Singapur (skupaj 32 odstotkov svetovnega uvoza).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - trajanje delovnega razmerja - odškodnina

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013Delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu lahko le eden od kriterijev za določitev višine odškodnine.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20

Leto objave

< Vsi
2013(40)
> Maj(40)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFG H IJK LM NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov