O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

razpisi

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013Ur. l. RS, št. 43/13 1. Ravnatelj - Osnovna šola Šmartno na Pohorju; rok je 27. maj. 2. Direktor - Žalske lekarne Žalec; rok je 31. maj. 3. Notarski pomočnik pri notarki Lauri Čermelj iz Ajdovščine (za čas nadomeščanja notarske pomočnice na porodniškem dopustu) - Notars
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Elektronski računi

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Plačilni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013Pojasnilo DURS, št. 4230-154715/2013, 27. februar 2013 Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1G) se med drugimi spreminja tudi vsebina 84. in 86. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1),2
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Akt o dopolnitvah Akta o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo - MANKZN-B (Ur. l. RS, št. 42/13) - veljati za
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Huda duševna bolezen preprečila izročitev

Matej Cerar, 23.5.2013

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 20/2013Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presodilo, da bi bila izročitev paranoidnega shizofrenika v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Obstaja namreč velika verjetnost, da bi se pritožnikovo fizično in duševno zdravstveno stanje ob izročitvi zaradi resnosti njegove duševne bolezni in nepredvidljivosti zdravstvene oskrbe v potencialno bolj sovražnem zapornem okolju poslabšalo tako močno, da bi bila kršena prepoved mučenja iz 3. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Vsebina PP št.20/2013

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013stran 3 UVODNIK dr. Igor Šoltes Za varovanje javnih financ je treba imeti ustrezne pristojnosti stran 6 NEPREMIČNINSKO PRAVO mag. Tanja Pucelj Vidović Zmešnjava v pravni regulaciji prostorskega načrtovanja Izravnava meje k
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Zmešnjava v pravni regulaciji prostorskega načrtovanja

mag. Tanja Pucelj Vidović, 23.5.2013

Urejanje prostora

mag. Tanja Pucelj-Vidović, Pravna praksa, 20/2013Nenehna zakonodajna aktivnost ter dejstvo, da v številnih občinah šest let po uveljavitvi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in deset let po uveljavitvi nekdanjega Zakona o urejanju prostora (ZURep-1) še vedno veljajo prostorski ureditveni pogoji, zazidalni in lokacijski načrti, dokazujeta, da pravna ureditev prostorskega načrtovanja nikakor ne najde ravnotežja med določljivostjo (pravno varnostjo) vsebine prostorskih aktov in zahtevo po transparentnem, odprtem in določljivem poteku postopka na eni strani ter zahtevo po prožnosti (prilagodljivosti razvojnim trendom) prostorskega akta na drugi strani. Zdi se, da skoraj vsaka normativna inovacija, domnevno sprejeta v interesu odprave administrativnih ovir in pospešitve postopka, stanje le še poslabša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Vlada RS

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 9. seji (16. maj 2013): - o Stavkovnem sporazumu in Dogovoru o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014; - o predlogu Aneksa št. 6
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Parlamentarna avtonomija

dr. Franc Grad, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 20/2013V sodobni demokratični državi je parlament še vedno najbolj demokratičen oblastni organ in glavni tvorec prava ter zato eden najpomembnejših organov državne oblasti. Zelo pomemben pogoj za uspešno delovanje sodobnega parlamenta je njegov avtonomni položaj, ki se označuje kot avtonomija parlamenta oziroma parlamentarna avtonomija. Širše gledano zajema ta pojem ne samo položaj parlamenta kot kolegijskega organa, temveč tudi položaj njegovih članov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Mehanizem okrepljenega sodelovanja pod drobnogledom Sodišča EU

Katarina Vatovec, 23.5.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20/2013Z uveljavitvijo Amsterdamske pogodbe leta 1999 je postala Evropska unija (EU) bogatejša za mehanizem okrepljenega sodelovanja (ang. enhanced cooperation), tedaj poznanega pod pojmom tesnejše sodelovanje (ang. closer cooperation), katerega bistvo je v prepoznanju različnih hotenj in različnih zmožnosti držav članic ter v dopustitvi prožnosti pri delovanju v okviru EU. Lizbonska pogodba je leta 2009 ob upoštevanju, da potreba po prožnosti s postopnima širitvijo EU in njenim poglabljanjem postaja vse pomembnejša, uvedla ugodnejše pogoje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja. Tako je prvič prišlo do njegove odobritve, in sicer na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Druga odobritev okrepljenega sodelovanja - glede uvedbe enotnega patentnega varstva - pa se je znašla pred luksemburškim Sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/201320. maj - informativni izračun finančnih učinkov predloga zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi in predloga zakona o dopolnitvi Zakona o državnem pravobranilstvu. 17. maj - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju; - predlog zakona o
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Za varovanje javnih financ je treba imeti ustrezne pristojnosti

dr. Igor Šoltes, 23.5.2013

PRORAČUN

dr. Igor Šoltes, Pravna praksa, 20/2013Devet let prizadevanj in želja po delovanju pravne države, po višji javnofinančni kulturi in po večjem razumevanju politike in politikov o pravi vlogi in pomenu neodvisnih nadzornih institucij, kot je Računsko sodišče Republike Slovenije. Devet let namreč traja mandat predsednika Računskega sodišča, ki se v mojem primeru konča 31. maja 2013. Ali so se prizadevanja in želje uresničile?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Veljavnost kolektivne pogodbe javnega zavoda - več reprezentativnih sindikatov

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013Sodba VIII Ips 247/2012, 4. februar 2013 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča X Pdp 471/2012) ZKolP - tretji odstavek 6. člena, prvi in drugi odstavek 11. člena ZSPJS - peti odstavek 13. člena ZKolP za primere, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov,
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogodba o trgovanju z orožjem - zaščita prebivalstva pred političnoekonomskimi interesi?

dr. Vasilka Sancin, 23.5.2013

Vojno pravo, civilna zaščita in orožje

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 20/2013V naslednjih štirih letih naj bi letna trgovina s konvencionalnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom presegla sto milijard ameriških dolarjev. Obseg mednarodnih transferjev večjega konvencionalnega orožja v obdobju 2008-2012 je bil za 17 odstotkov večji kot v obdobju 2003-2007. V obdobju 2008-2012 so bile največje izvoznice ZDA (30 odstotkov), Rusija (26 odstotkov), Nemčija, Francija in Kitajska (vseh pet skupaj 75 odstotkov svetovnega izvoza). V tem obdobju je Kitajska tudi prvič od konca hladne vojne prehitela Veliko Britanijo in se tako uvrstila na peto mesto. Največje uvoznice v tem obdobju so bile Indija, Kitajska, Pakistan, Južna Koreja in Singapur (skupaj 32 odstotkov svetovnega uvoza).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - trajanje delovnega razmerja - odškodnina

Avtor ni naveden, 23.5.2013

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2013Delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu lahko le eden od kriterijev za določitev višine odškodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Meje dopustnega pri opravljanju nadzora nad poslovanjem notarja

Nina Mrhar, 23.5.2013

Odvetništvo in notariat

Nina Mrhar, Pravna praksa, 20/2013Čeprav notar ni v neposrednem razmerju z državo, saj notarsko dejavnost opravlja kot svoboden pravniški poklic, je podvržen oblikam nadzora, ki so značilne predvsem za nosilce javnih funkcij. Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata izvršuje ministrstvo, pristojno za pravosodje, pri čemer pa pristojnosti ministrstva niso neomejene, zlasti v delu, ki se nanaša na vpogled v listine v notarskem spisu in v konkretne notarske zapise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Izravnava meje kot način pridobitve lastninske pravice

Nejc Zemljak, 23.5.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 20/2013V nepremičninskem pravu je osnovni predmet obravnave nepremičnina kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Govorimo o zemljiški parceli, kot je evidentirana v zemljiškem katastru. Zemljiška parcela je tako najmanjši element, ki je predmet obravnave v nepremičninskem pravu. V tem prispevku pa želim opozoriti, da ima zemljiška parcela nekatere atribute, med katerimi je ključna površina zemljiške parcele. Te atribute pa v geodetskih postopkih lahko spreminjamo na način, katerega rezultat je podoben razpolaganju z nepremičnino na podlagi pravnih poslov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Konkurenčna prepoved

mag. Nataša Belopavlovič, 23.5.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 20/2013Banka ima z zaposlenimi v pogodbi o zaposlitvi med drugim tudi naslednjo določbo: "Delavec lahko opravlja tudi druge plačane dejavnosti, če te ne škodujejo delodajalcu in ne zmanjšujejo njegovega prispevka na delovnem mestu. O teh dejavnostih mora delavec predhodno pridobiti soglasje vodstva delodajalca, ki v upravičenem primeru lahko prepove opravljanje te dejavnosti. Nespoštovanje te določbe pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je lahko razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi." V praksi so s strani zaposlenih na vodstvo banke čedalje pogosteje naslovljeni zahtevki za odobritev opravljanja raznih dejavnosti: od učenja tujega jezika v jezikovni šoli do popoldanskega s. p. - na primer internetna prodaja obutve in oblačil. Največkrat pa gre za to, da so delavci formalno direktorji družb z omejeno odgovornostjo (ali zakoniti zastopniki podjetja v drugi funkciji, na primer prokuristi), dejavnost pa naj bi, tako navajajo, dejansko opravljal mož oziroma žena ali drug družinski član, ali pa so na primer solastniki družbe z omejeno odgovornostjo brez funkcije zastopnika v podjetju. Ker menimo, da opravljanje raznih pridobitnih dejavnosti zunaj zaposlitve v banki (gre za delovna razmerja, sklenjena za nedoločen čas) povzroča delavčevo manjšo usmerjenost v njegovo primarno zaposlitev v banki in ukvarjanje s temi dejavnostmi tudi med delovnim časom, nas zanima, kako bi lahko tako zunajbančno opravljanje dejavnosti omejili in kateri so lahko upravičeni razlogi za omejevanje opravljanja takih dejavnosti s strani zaposlenih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

(Ne)sorazmernost preiskovalnih ukrepov za ugotovitev istovetnosti novinarja

dr. Andreja Tratnik, 23.5.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 20/2013V reviji je bil objavljen članek o odvzemu otrok staršem na podlagi pobude organa socialnega skrbstva, v katerem sta se prepletali zgodbi mladoletnice, ki je bila žrtev poskusa posilstva, in mladoletnika, ki je sovrstnika opekel s cigareto. V njem je bil omenjen tudi socialni delavec, pristojen za omenjena mladoletnika. To slednjemu ni bilo všeč, zato je sprožil val sodnih postopkov, ki so se končali tako, da je bila na sedežu družbe, ki je izdajala revijo (pritožnica), opravljena hišna preiskava, v kateri je bilo zaseženih več dokumentov. Val je pljusknil celo do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je na pobudo pritožnice odločalo o skladnosti ravnanja luksemburških organov s pravico do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP) ter svobodo izražanja iz 10. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Uvedba naknadnega vrednotenja shem državnih pomoči kot instrumenta posodobitve področja državnih pomoči?

Nina Krese, 23.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Krese, Pravna praksa, 20/2013Evropska komisija je sredi aprila 2013 objavila Knjigo o problematiki vrednotenja državnih pomoči, v kateri navaja, da sta se vrednotenje učinkov državnih pomoči in presoja skladnosti s cilji notranjega trga do danes izvajala zgolj na predhodni stopnji (ang. ex ante evaluation), predlog Evropske komisije pa jasno izraža tendenco k vpeljavi naknadnega vrednotenja (ang. ex post evaluation) učinkov državnih pomoči, ki bi bil obvezen za sheme državnih pomoči z znatnim vplivom na notranji trg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Nabor osebnih podatkov na enotni študentski izkaznici

Irena Vovk, 23.5.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2013Univerza namerava študentom dati v uporabo enotno študentsko izkaznico. Kateri so tisti osebni podatki študentov (na primer EMŠO), ki jih izkaznica sme vsebovati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Ameriški model prenosa terjatev iz zavarovalne pogodbe življenjskega zavarovanja

Nina Grižonič, 23.5.2013

Obligacije

Nina Grižonič, Pravna praksa, 20/2013Potreba po cirkulativnosti pravic iz zavarovalne pogodbe je v času recesije svetovnega gospodarstva dodatno poudarjena. Finančni instrumenti in z njimi investicijski skladi so v 21. stoletju motor celotnega svetovnega gospodarstva, zato je smotrno razmisliti o boljših pogojih za razpolaganje s pravicami iz zavarovalne pogodbe zaradi prilagajanja stanju na trgih in finančnim zmožnostim ter potrebam posameznih zavarovalcev. Čas je, da se ugotovi dodana vrednost polic in manevrski prostor zavarovalcev iz polic življenjskega zavarovanja ter pravne posledice njihovih ravnanj. Zato si poglejmo, kaj se lahko naučimo iz ameriškega modela prenosa terjatev iz zavarovalne pogodbe, in v slovenskem prostoru prvič spregovorimo o tematiki življenjskega sporazuma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku: pravni in kriminalitetnopolitični vidiki

dr. Aleš Završnik, 23.5.2013

Kazenski postopek

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20/2013Pomen nekega pravnega instituta lahko merimo po tem, kako daleč v globino "pravnega morja" seže. O posegu pogajanja o priznanju krivde v kazenski postopek Weigend pronicljivo pravi, da v primeru zadovoljstva tožilstva in obrambe z rezultatom pogajanj to ne pomeni tudi tega, da rešitev ustreza zahtevam kazenskopravne pravičnosti. Institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining) tako seže vse do dna pravnega morja, do temeljnih vprašanj (kazenskega) prava, kot sta, kaj je "pravično" in ali naj bo namen kazenskega postopka iskanje "materialne resnice". Tega instituta se je zato mogoče lotiti na različnih ravneh in dr. Andreja Tratnik se ga v doktorski disertaciji loteva celovito: z analizami vrednostnih izhodišč primerjalnopravnih izvedenk, kriminalitetnopolitičnih, materialnopravnih in procesnopravnih učinkov, iskanjem socioloških vzrokov njegovega vznika in preučevanjem njegovega izvajanja v praksi več držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Rubikon 2013

Toni Matoh, 23.5.2013

Ostalo

Toni Matoh, Pravna praksa, 20/2013Osmo finale tekmovanja v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki ga prirejata Katedra za ustavno pravo in Študentski svet PF Univerze v Ljubljani, je potekalo 9. maja 2013. Na njem so nastopili: Simona Zupančič, Laura Milavec, Žiga Urankar, Tjaša Tomažin, Teja Golobič, Katja Kolman, Ema Kondič, Meta Rojko, Urša Regvar in Gea Singer (vsi študentje PF Univerze v Ljubljani) ter študent Fakultete za upravo Žiga Obolnar. Vsak tekmovalec si je izbral eno od sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in jo na tekmovanju podrobno predstavil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti

Alenka Mordej, 23.5.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 20/2013Tema strokovnega srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je potekalo 8. aprila na PF Univerze v Ljubljani, so bila kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Gre za področje, na katerem se kazensko pravo stika z delovnim pravom in pravom socialne varnosti in ki je zaradi zdajšnjih razmer, predvsem gospodarske krize, postalo v zadnjem času precej aktualno. Uvod v razpravo smo pripravili profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Vid Jakulin, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Matjaž Jager in okrožna V Kazenskem zakoniku (KZ-1) je posebno poglavje namenjeno
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Policijsko nasilje

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/2013Slovenija je bila dvakrat obsojena v Strasbourgu zaradi policijskega nasilja, ki je pomenilo kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) o prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja. Prvič v zadevi Rehbock iz leta 2000 in
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20

Leto objave

< Vsi
2013(40)
> Maj(40)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFG H IJK LM NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov