O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 26)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Trgovinski sporazum med ZDA in Kitajsko - prva faza

dr. Anže Burger, 30.1.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 4/2020Kitajska in ZDA sta 15. januarja v Beli hiši podpisali prvo fazo trgovinskega sporazuma, ki je začasno omilil trgovinsko vojno med velesilama. Dogovor Kitajski nalaga povečanje uvoza ameriškega blaga in storitev v vrednosti 200 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih. Kitajska je na primer leta 2017 iz ZDA uvozila za 185 milijard dolarjev dobrin, letos in v naslednjem letu pa bo morala uvoz povečati na 260 in nato na 310 milijard dolarjev. Sporazum zavezuje Kitajsko tudi k okrepljenemu spoštovanju pravic intelektualne lastnine in izboljšanju kazenskih in civilnih postopkov pri pregonu spletnih kršitev, piratstva in ponaredkov. Prenehala bo pritiskati na ameriška podjetja, naj prenesejo tehnologijo in know-how na kitajska podjetja kot pogoj za vstop na svoj trg. Prav tako ne bo izvajala devalvacije renminbija za dosego višje konkurenčnosti svojega izvoza, kar je sicer v preteklosti že obljubila skupini G20. Odprla bo tudi finančni sektor, vključno z bančnim, zavarovalnim sektorjem, trgom vrednostnih papirjev in bonitetnimi storitvami. V zameno bo Washington znižal carine s 15 % na 7,5 % na 120 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske. Pomenljivo dejstvo ob zaključku prve faze sporazuma je, da ZDA ohranjajo carine na kar dve tretjini kitajskega blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zbornik spomladanskega Velikega kongresa javnega naročanja v letu 2018

Milena Basta Trtnik, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 4/2019Področje javnega naročanja je zelo intenzivno spreminjajoče se in dopolnjujoče področje prava, kar terja stalna izobraževanja in usposabljanja oseb, ki javna naročila izvajajo v praksi. Za predstavitev aktualnosti na področju javnega naročanja GV Založba dvakrat letno organizira Veliki kongres javnega naročanja; marca 2018 je potekal spomladanski kongres javnega naročanja, v okviru katerega je izšel Zbornik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Paralelno razmišljanje

Lora Briški, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 4/2019Delo izpod peresa plodovitega Edwarda de Bona, ki je doslej napisal več kot šestdeset knjig, govori o ustvarjanju idej. Ker tradicionalno razmišljanje po mnenju avtorja pogosto odpove, se je treba pri reševanju problemov, naj se tega lotevamo sami ali v skupini, poslužiti metod "paralelnega" razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Novi gospodarji prstanov prvič na (ruskem) ledu/snegu

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.1.2014

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 4/2014Prihodnji teden se bodo v ruskem Sočiju začele letošnje zimske olimpijske igre. Ta periodični festival vrhunskih športnikov z vsega sveta, ki tradicionalno poteka pod geslom: hitreje, višje, močneje (citius, altius, fortius), sicer že dolgo več ne zasluži imena igre, pa tudi geslo bi kazalo nadgraditi, pač času ustrezno. Na primer: večje, dražje, še dražje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Delničarjeva dolžnost zvestobe družbi

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 31.1.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 4/2013Ob sedanji finančni in gospodarski krizi je potreben vnovičen premislek o ustroju gospodarskih družb in o ravnotežju oziroma sorazmernosti pravic in obveznosti ter dolžnosti družbenikov teh družb in članov njihovih organov. V kapitalskih družbah niso v ospredju družbeniki, temveč le personificirani kapital, ki so ga vložili ustanovitelji in pozneje po potrebi družbeniki. Prav zato pride v kapitalskih družbah do razmejitve lastninske in upravljavske sfere. Pojem upravljanja v kapitalskih družbah lahko pravno opredelimo kot pravice, pristojnosti in obveznosti organov in njenih članov v procesu odločanja v kapitalskih družbah. Pri tem se srečujemo z nasprotjem med omejitvijo odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe na eni strani in načelom svobodnega odločanja v poslovnih razmerjih na drugi strani, ki je podlaga za nastanek obveznosti. Zato odločanja v zvezi s poslovanjem podjetja znotraj družbe ni mogoče prepustiti le družbenikom in njihovim interesom, temveč je to v pristojnosti poslovodstva teh družb, katerih pravni položaj je natančno urejen z zakonodajo. Zatrdimo lahko, da se ekonomski interesi družbe uresničujejo prek podjetja, družbeniki pa svoje članske pravice uresničujejo praviloma v okviru družbe. Družbeniki imajo svoj organ, to je skupščino družbe, v katerem uresničujejo svoje članske pravice in poskušajo uveljaviti svoje posamične interese v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Omejitev sklepanja avtorskih pogodb po ZUJF

mag. Nataša Belopavlovič, 31.1.2013

PRORAČUN

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 4/2013Smo javni vzgojno-izobraževalni zavod, katerega ustanovitelj je Vlada Republike Slovenije. Poleg naše glavne dejavnosti, tj. opravljanja vzgoje in izobraževanja ter zdravstvene dejavnosti, imamo v aktu o ustanovitvi zapisano, da opravlja zavod v okviru javne službe tudi izobraževanje in svetovanje strokovnim delavcem drugih ustanov. Na osnovi tega izvajajo strokovni delavci našega zavoda že več let predavanja oziroma izobraževanja za kolektive drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov, praviloma zunaj rednega delovnega časa strokovnega delavca. Z našimi strokovnimi delavci smo sklenili avtorske pogodbe in izplačali sredstva, ki smo jih dobili od naročnikov. • Ali lahko po prvi alineji prve točke 184. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki določa, da je dovoljeno sklepati avtorske in podjemne pogodbe na podlagi določene podlage v posebnih predpisih ali kadar je avtorska ali podjemna pogodba sklenjena za izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih enotah, sklepamo pogodbe brez soglasja pristojnega ministra?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Novosti v postopkih mednarodne pravne pomoči in izročitvi obdolžencev in obsojencev

Bučar Brglez Ana, Štrovs Anja, 31.1.2013

Varstvo človekovih pravic

Ana Bučar Brglez, mag. Anja Štrovs, Pravna praksa, 4/2013Pravo mednarodne kazenskopravne pomoči se v zadnjih letih pospešeno razvija. Glede na aktualnost področja in okoliščino, da se tudi slovenski pravosodni organi vsakodnevno srečujejo z zadevami s čezmejnim elementom, predvsem pa glede na dejstvo, da je bilo področje male mednarodne pravne pomoči v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) dokaj pomanjkljivo in v določeni meri togo urejeno, kar je nemalokrat sodelovanje med pristojnimi organi otežilo oziroma podaljšalo, namesto da bi ga olajšalo, so bile potrebne spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Dodatni dnevi dopusta za invalide

mag. Nataša Belopavlovič, 2.2.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 4/2012ZDR v drugem odstavku 159. člena določa primere posebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta. Do tega so upravičeni starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro itd. Gre za najmanj tri dneve dodatnega letnega dopusta. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v tretji alineji 4. točke 47. člena določa, da se delavcu invalidu II. in III. kategorije poveča letni dopust za en dan; peta alineja 4. točke 47. člena pa določa, da se delovnemu invalidu in delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro poveča letni dopust za pet dni. • Ali je ta ločitev smiselna oziroma ali ne gre dejansko v obeh primerih za delovne invalide, kot jih opredeljuje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)? • Koliko dni dopusta pripada invalidom II. in III. kategorije (tri ali pet dni)? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Evropski trendi pri urejanju prodaje na kratko

Luka Bernard, 2.2.2012

Obligacije

Luka Bernard, Pravna praksa, 4/2012Ob začetku finančne in gospodarske krize se je začelo iskanje vzrokov za njun nastanek. Veliko jih je usmerjenih v stanje na trgu vrednostnih papirjev, na katerem je ena od oblik trgovanja tudi t. i. "shortanje", ki se ji v preteklosti na zakonodajni ravni ni namenjalo velike pozornosti, čeprav velja za pogosto poslovno prakso. Poglejmo si temeljne značilnosti prodaj na kratko in nekatere novejše zakonodajne premike v Evropi. Pod pojmom prodaja na kratko (ang. short selling) po navadi razumemo posel, pri
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče

mag. Nataša Belopavlovič, 31.1.2008

KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 4/2008 Delavec zahteva izplačilo solidarnostne pomoči po 57. členu Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije. Imel je poplavo na drugem naslovu, kot ima stalno bivališče po pogodbi o zaposlitvi. Je namreč lastnik objekta na poplavljenem območju, ki ga je podedoval, vendar tam ne biva. . Ali ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Tekme nogometnih reprezentanc - kdo pije in kdo plača?

Uroš Bogša, 31.1.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Uroš Bogša, Pravna praksa, 4/2008absolvent PF Univerze v Ljubljani Prav gotovo so medsebojni obračuni nogometnih reprezentanc poslastica za nogometne navijače ter hkrati posebna priložnost za igralce, da izkoristijo izjemno medijsko zanimanje in opozorijo nase. Hkrati imajo zaradi medijske izpostavljenosti športa in igralcev kor...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Denarne kazni države zaradi javnih naročil na ravni ES

Nina Božič, 31.1.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nina Božič, Pravna praksa, 4/2008univ. dipl. pravnica, Inštitut Itaka, d.o.o. Komisija ES proti Portugalski republiki, C-70/06, 10. januar 2008 Supremacijo evropskega pravnega reda nad nacionalnimi pravnimi ureditvami je mogoče usodno zaznati s sodbo Sodišča ES C-70/06, s katero je to Portugalski naložilo plačilo denarne kazni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄4

Dodatek za delovno dobo v kovinski industriji

mag. Nataša Belopavlovič, 1.2.2007

Delovna razmerja, Kolektivne pogodbe

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 4/2007Po 129. členu ZDR delavcu pripada dodatek za delovno dobo, višina pa se določi v kolektivni pogodbi dejavnosti. Po 238. členu ZDR delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo 0,5 odstotka, tj. na dan 1. 1. 2003, ta dodatek ohranijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄4

Pogodba o zaposlitvi – določanje dela in plače

mag. Nataša Belopavlovič, 2.2.2006

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 4/2006Delodajalec ima delovno mesto, na katerem sta potrebna dva delavca. Eden ima koeficient 1,7, drugi 2,0, oba pa opravljata popolnoma enako delo. Pri tem ima delavec s koeficientom 1,7 poklicno izobrazbo, tisti z 2,0 pa osnovnošolsko. Zanima me, ali lahko delodajalec drugemu delavcu (koeficient 2,0) d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄4

Dopolnilno delo

mag. Nataša Belopavlovič, 2.2.2006

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 4/2006V reviji Pravna praksa, št. 24/2004 smo v rubriki Vprašanja – odgovori zasledili zanimiv primer v zvezi z dopolnilnim delovnim razmerjem. Odgovor je pripravila dr. Martina Šetinc Tekavc. V naši ustanovi imamo podoben primer. Delavec je 80-odstotno zaposlen na fakulteti, 20-odstotno pa v javni razis...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄4

Načelo regionalnega izčrpanja pravic iz blagovne znamke

Želja Cilenšek-Bončina, 2.2.2006

Intelektualna lastnina

Želja Cilenšek-Bončina, Pravna praksa, 4/2006Področje blagovnih znamk v okviru Evropske unije ureja direktiva o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami.1 V zvezi z institutom izčrpanja, ki je med drugim urejen v njej, je značilnost direktive v tem, da ureditev izčrpanja ni opcijska, pač pa morajo države upoštevati v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄4

Kako pravilno prebrati 17. člen ZFO-B?

Majda D. Božič, 2.2.2006

Lokalna samouprava

, Pravna praksa, 4/2006Zakon o financiranju občin1 (ZFO) v 5. poglavju podrobneje določa pogoje, pod katerimi se občine lahko zadolžujejo. Lani je bila objavljena sprememba in dopolnitev zakona, ki je posegla na področje zadolževanja tako, da je od petih popravila kar štiri člene. Od tega je bil v celoti na novo napisan 1...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄4

Športno pravo: Nova pravila FIFA o mednarodnih transferjih igralcev

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 31.1.2002

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 4/2002Morda se ljubitelji nogometa ob ogledu kakšne tekme kdaj zamislite nad zapletenimi pojasnili komentatorjev glede prestopov določenih igralcev v ta ali oni klub te in te lige ter razlag, zakaj kljub dobri pripravnosti zaradi določenih pogodbenih zadržkov oziroma (poslovnih) interesov kluba posamezni ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄4

Pravo in družba: med slovensko in ameriško izkušnjo

dr. Rado Bohinc, 10.2.2000

Pravoznanstvo

dr. Rado Bohinc, Pravna praksa, 4/2000Ameriška pravna teorija in stroka, organizirana v pravniških organizacijah ter v državnih ekspertnih komisijah, imata odločilen vpliv na oblikovanje prava in je nadvse pomemben steber mogočne pravne zgradbe, ki jo oblikujejo običajno pravo, zakonodajalci zvezne in vseh 50 držav ter zvezna in državna...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄4

Delovno razmerje: Dolžnosti delodajalca, pravice delavca

Nataša Belopavlovič, 11.2.1999

Delovna razmerja

Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 4/1999Pred drugo obravnavo zakona o varnosti in zdravju pri delu Čeprav je zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu eden bistvenih elementov delovnega razmerja, pa pravniki temu področju doslej nismo posvečali prav veliko pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄4

Internet in davki

Janez Braune, 11.2.1999

Davki občanov in dohodnina

Janez Braune, Pravna praksa, 4/1999Dileme ni: Internet je obdavčen in davčna uprava bo pobirala davke prek Interneta! Dve leti sta minili odkar je ameriški predsednik predstavil gradivo(*1) o elektronskem poslovanju(*2) (Electronic Commerce). V širši javnosti je gradivo doseglo odmev predvsem zaradi prvega od sicer devetih priporo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄4

Državno tožilstvo: orodje v rokah dnevne politike?

Marijan Bobič, 5.3.1998

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Marijan Bobič, Pravna praksa, 4/1998Ob osnutku novele zakona o državnem tožilstvu Takšno vprašanje se mi zastavlja ob prebiranju osnutka predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu, katerega nam je poslalo Ministrstvo za pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄4

Evropska zakonodaja že (tudi) v Sloveniji

Damjan Belič, 20.2.1997

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Damjan Belič, Pravna praksa, 4/1997Približevanje Slovenije polnemu članstvu v Evropski uniji povečuje potrebo po informacijah o delovanju organov Evropske unije. Evropska unija, kakršno poznamo danes, se je razvila iz mednarodnih organizacij, ki so temelje svojega delovanja postavile že precej oddaljenega leta 1957. Od takrat dalje s...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄4

Roditeljska pravica staršev in pravica otrok do stikov

dr. Andrej Berden, 20.2.1997

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 4/1997Nesporno dejstvo je, da so se odnosi v družini spremenili do te mere, da je potrebna temeljita revizija družinskega prava, ne glede na to, iz kakšnega sistema izhaja stara ureditev, Vendar pa to velja le za tiste ureditve, ki temelje na rimskopravnem konceptu prava ali na konceptu anglosaksonskega p...
Naslovnica
Pravna praksa, 1992⁄4

Reševanje arbitražnih sporov z mednarodnim elementom v Sloveniji

Mirjana Bekeš, 5.3.1992

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirjana Bekeš, Pravna praksa, 4/1992Po osamosvojitvi Republike Slovenije in prenosu nalog z Gospodarske zbornice Jugoslavije na Gospodarsko zbornico Slovenije se pogosto odpira tudi vprašanje arbitražnega reševanja mednarodnih sporov v Sloveniji oziroma možnosti reševanja teh sporov pred Stalno arbitražo pri GZS. Doslej so se stran...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

2020(1) 2019(2) 2014(1) 2013(3)
2012(2) 2008(3) 2007(1) 2006(4)
2002(1) 2000(1) 1999(2) 1998(1)
1997(2) 1992(1) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov