O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 30)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Ali je šolar z odločbo o posebnih potrebah "zmerno, težje ali težko duševno prizadet otrok" za namen KPDBS?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 30.1.2020

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2020Po Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije delavcu pripadajo dodatni trije dnevi letnega dopusta, če neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadetega otroka. • Kako in na podlagi česa lahko delodajalec ve, kdaj delavec izpolni ta pogoj? • Ali zadošča odločba Zavoda RS za šolstvo o otrokovih posebnih potrebah?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kdaj je za obdelavo osebnih podatkov delojemalca pri delodajalcu potrebno soglasje zaposlenega?

dr. Jorg Sladič, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 4/2019Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) se je začela uporabljati 25. maja 2018. Delodajalci pogosto vidijo v obdelavi osebnih podatkov zaposlenih zgolj administrativno oviro, s katero naj se ukvarjajo npr. informatiki, v najslabšem primeru pa pravna služba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Tranzicijska pravičnost in Evropska unija

Sonja Strle, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Tranzicijska pravičnost vključuje "celoten sklop procesov in mehanizmov, povezanih s poskusi družbe, da bi presegla zapuščino razsežnih zlorab iz preteklosti z namenom zagotoviti odgovornost, zadostiti pravičnosti in doseči spravo". Na tak način se po koncu avtoritarnega režima ali po korenitih političnih spremembah obravnavajo kršitve človekovih pravic, storjene v prejšnjem sistemu, kar postopoma pripelje do razvoja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava. O tem sta 16. januarja 2019 na SAZU v organizaciji Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) predavala dr. Peter J. Verovšek in Kaja Travnik. Razvoj ideje o tranzicijski pravičnosti sta umestila v proces nastajanja EU in jo ponazorila s konkretnimi primeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Varovanje neodvisnosti organov pravnega varstva

Borut Smrdel, 24.1.2019

Ostalo

Borut Smrdel, Pravna praksa, 4/2019V Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) opredeljena kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Da je DKOM neodvisen organ pravnega varstva, ki je po svojem položaju (samostojnost, neodvisnost) in funkciji (reševanje sporov med strankami) primerljiv s sodnimi organi (tribunal v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije), je potrdilo tudi Sodišče Evropske unije v zadevi C-296/15.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Plačevanje prispevkov za upokojenca, prejemnika tuje pokojnine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.1.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2019Na podlagi pogodbe o občasnem in začasnem delu pri nas dela upokojenka, ki je slovenska državljanka, vendar prejema pokojnino v Italiji. Ko smo jo prijavili v M12, je zavod prijavo zavrnil. • Ali to pomeni, da nam te upokojenke ni treba prijaviti v M12?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Pošiljanje čestitk javnim uslužbencem

Sonja Strle, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja čestitk zaposlenemu javnemu uslužbencu ob njegovem jubileju. Ali kadrovska služba sme posredovati rojstne podatke uslužbencev za čestitke ob osebnem prazniku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kopičenje letnega dopusta zaradi bolniškega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.1.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2019Delavec je že od 1. januarja 2015 v bolniškem staležu. 31. decembra 2018 se je invalidsko upokojil. Delodajalec mu je vsako leto odsotnosti v zakonitem roku izdal obvestilo o odmeri letnega dopusta v trajanju 28 dni po naslednjih zakonskih kriterijih: ker dela pet dni v tednu, je njegova osnova 20 dni, in ker je starejši delavec, še dodatni trije dnevi. Po kolektivni pogodbi pa mu zaradi dela ob nedeljah pripadata dva dneva, zaradi dela v deljenem delovnem času dva dneva in na osnovi zahtevnosti dela še en dan. Delavec je po upokojitvi delodajalcu poslal zahtevek za izplačilo neizrabljenega letnega dopusta za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2018. • Ali je delavec upravičen do izplačila neizrabljenega letnega dopusta zaradi bolezni? • Za katera leta (obdobje) je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Postavljanje mej rumenemu tisku

Nika Skvarča, 30.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 4/2014Rumenizacija tiska je zagotovo ena večjih stranskih škod, ki jih povzroča upad časopisnih naklad. Pod pretvezo, da nudi bralcem tisto, kar si želijo, znižuje kakovost in objektivnost novinarskega poročanja. S tem postajajo prispevki vse krajši, s preprosto vsebino in z vse večjimi naslovi. S senzacionalističnim poročanjem oblast izgublja "kritičnega sogovornika", širša družba pa prostor za soočanje različnih (relevantnih) mnenj. Treba je poudariti, da ta trend ni nikakršna novost. Začel se je že v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so "tiskani mediji v strahu pred izgubljanjem bralcev začeli prodajati objektivno manj pomembne novice, ki so bile bolj namenjene zabavi bralcev kot pa njihovemu obveščanju o družbeno pomembnih temah". Ali je potemtakem že skrajni čas za redefiniranje standardov varovanja svobode izražanja in svobode tiska?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Neposredna uporaba določb prava EU v sporih med posamezniki

Saša Sever, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Sever, Pravna praksa, 4/2014Sodba velikega senata Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi Association de médiation sociale (AMS) je pomembna, ker prinaša novosti glede sočasne uporabe določb direktive in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) v sporih med posamezniki. SEU je sicer o tem vprašanju že odločilo v zadevah Mangold in Kücükdeveci, v katerih je razsodilo, da načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti iz prvega odstavka 21. člena (Naslov III "Enakost") Listine, ki je konkretizirano v Direktivi 2000/78/ES, samo po sebi zadostuje za to, da se posameznikom podeli subjektivna pravica, na katero se kot tako lahko neposredno sklicujejo v sporih med posamezniki. SEU je dodalo, da Direktiva 2000/78/ES ne uzakonja načela enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, temveč ga le konkretizira, načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti pa je splošno načelo prava EU, saj pomeni posebno uporabo splošnega načela enakega obravnavanja. Splošna načela prava EU pa se lahko uporabijo tudi v sporih med posamezniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Je "hekanje" igralnih konzol v pravu EU res absolutno prepovedano?

Zoran Skubic, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2014Hekanje kot dejavnost ima v sodobnem svetu nedvomno slab sloves. Čeprav v širšem pomenu besede označuje inovativno reševanje kompleksnih problemov, je sam izraz v sodobni kulturi postal sopomenka za - najmanj - sistematično kršitev avtorskih pravic, zlasti v zvezi z (zlo)rabo računalniških sistemov in aplikacij. Vendar pa je aplikativnost hekanja širša, predvsem pa ni a priori prepovedano, pa čeprav je s strani nosilcev avtorskih in prirejenih pravic praviloma vedno nezaželeno. Tako je Sodišče (EU) v nedavni odločitvi v luči Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi določilo polje, pogoje in obseg dovoljenega tehničnega varstva igralnih konzol, s tem pa po drugi strani tudi dovoljen manevrski prostor, ki ga ima v tem okviru posameznik pri njihovi modifikaciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Radbruchova formula za današnji čas

Robert Smrekar, 31.1.2013

Pravoznanstvo

Robert Smrekar, Pravna praksa, 4/2013V PP, št. 3/2013, se je nadaljevala izmenjava mnenj med dr. Čeferinom in mano glede vprašanja molka strokovne javnosti v treh konkretnih primerih. Še zadnjič se bom oglasil v tej razpravi, saj mi je pripisanih kar nekaj izjav, ki preprosto niso moje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Preprosta geometrična oblika z banalnimi detajli (še) ne zadostuje za znamko Skupnosti

Zoran Skubic, 31.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2013Delo sodnika Splošnega sodišča je težavno in pristojnosti nehvaležne. Medtem ko sodniki "velikega brata", "vrhovnega" Sodišča EU, praviloma požanjejo vso slavo in priznanje glede najodmevnejših primerov in pogosto (u)sodnih judikatov, se sodniki Splošnega sodišča v njihovi senci ukvarjajo z dosti bolj prozaičnimi zadevami, pri tem pa so ob nesorazmernem pripadu prisiljeni poslušati očitke o kopičenju nerešenih zadev. Zato ne preseneča, da je Splošno sodišče nedavno tega v postopku registracije v luči Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (Uredba) obravnavalo primer, v katerem je bilo pravni argumentaciji podvrženo ne samo pomenljivo, marveč tudi zelo intimno področje. Sodišče je namreč obravnavalo vprašanje, ali se lahko kot tridimenzionalna znamka Skupnosti registrira model treh medsebojno povezanih manjših krogel v trikotni postavitvi, in sicer kot unikatna oblika - vibratorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Položaj delavcev v insolvenčnih postopkih

Rok Sodin, 3.2.2011

Civilni sodni postopki, Delovna razmerja

Rok Sodin, Pravna praksa, 4/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Gospodarska kazniva dejanja v predlogu KZ-1

dr. Liljana Selinšek, 31.1.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 4/2008dr. pravnih znanosti, docentka na PF Univerze v Mariboru Številnim razpravam ob predlogu KZ-1 dodajam krajši pogled na poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, ki naj bi bila po novem urejena v 225.-250. členu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Sodišče

Nataša Skubic, 31.1.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nataša Skubic, Pravna praksa, 4/2008V prejšnjem kotičku smo zapisali, da Sodišče Evropskih skupnosti (SES) ali v angleščini Court of Justice of the European Communities (ECJ), v francoščini Cour de Justice des Communautés européennes (CJE) in v nemščini Der Gerichtshof der Europäischen Gemeinschaften (EuGH) sestavljajo tri sodišča: -...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Overitev podpisa na listini, ki se bo uporabljala v mednarodnem prometu

Nina Scortegagna, 31.1.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nina Scortegagna, Pravna praksa, 4/2008univ. dipl. pravnica, notarska pripravnica V praksi prihaja do primerov, ko je zasebna ali javna listina,1 izdana v RS, namenjena za uporabo v tujini ali pa je izdana v tujini in namenjena za uporabo v RS ter se po našem pravu ali pravu tuje države zahteva overitev podpisa na njej. (Ne)zapleteno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄4

EU: ugovor, temelječ na ugledu predhodne znamke

Špelca Sever-Mlinarič, 1.2.2007

Intelektualna lastnina, PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE

Špelca Sever-Mlinarič, Pravna praksa, 4/2007univ. dipl. pravnica, odvetniška kandidatka in podiplomska študentka na PF Univerze v Ljubljani Blagovne in storitvene znamke (v nadaljevanju: znamke) danes na trgu niso le za omogočanje razlikovanja blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, ampak so z znamkami ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄4

Zaslišanje

Nataša Skubic, 1.2.2007

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Nataša Skubic, Pravna praksa, 4/2007Zaslišanje je procesno dejanje, s katerim skuša sodišče ali drug organ z izpraševanjem obdolženca, prič, izvedencev, strank ali drugih oseb ugotoviti dejansko stanje oziroma dejstva, pomembna za odločitev. Narava zaslišanja, pravila, ki vsakokrat veljajo, ter pravice, ki jih ima zaslišanec v tej zve...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄4

Predlog ZGZ – nujnost ali prestižnost?

dr. Borut Stražišar, 2.2.2006

Zbornice

dr. Borut Stražišar, Pravna praksa, 4/2006Z zanimanjem sem prebral predlog zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ), ki je objavljen na spletni strani ministrstva za gospodarstvo in v Poročevalcu DZ, št. 7/2006 (prva obravnava – EPA 675). Dani predlog ocenjujem kot zanimivo, pozitivno spodbudo za reformiranje še enega od sektorjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄4

Odvetnik - 17

Avtor ni naveden, 6.2.2003

Odvetništvo in notariat

D. S., Pravna praksa, 4/2003Z nekaj zamude je nedavno vendarle izšla zadnja (4.) lanska številka (17. od začetka izhajanja) revije Odvetnik, glasila Odvetniške zbornice Slovenije. Kot vselej je vsebina tudi te številke revije posvečena aktualnim vprašanjem odvetniškega dela pri nas, soočenih seveda z vrsto novih predpisov. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄4

Odškodninska odgovornost države članice po pravu EU

Saša Sever, 31.1.2002

Obligacije

Saša Sever, Pravna praksa, 4/2002pp403 Ena izmed posledic vnosa t. i. evropskega člena v Ustavo Republike Slovenije (URS) bo tudi nov pravni temelj za odškodninsko odgovornost izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti. Te ustanove bodo morale pravo EU izvrševati pravočasno in skrbno, ker bodo v nasprotnem primeru lahko odškodnin...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄4

Pojasnilo US RS o dveh "nespoštovanih" odločbah

mag. Jadranka Sovdat, 31.1.2002

Ustavno sodišče

mag. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 4/2002V PP, št. 1-2/2002 je bil na straneh 45 do 47 objavljen članek z naslovom Vse več nerešenih zadev (Poročilo o delu US RS za leto 2001), v katerem je avtorica prispevka prikazala nekatere ugotovitve iz letnega poročila o delu Ustavnega sodišča za preteklo leto in s tiskovne konference, na kateri je p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄4

dr. Vladimir Škerlak: 1909-2002

Slobodan Sibinčič, 31.1.2002

Ostalo

Slobodan Sibinčič, Pravna praksa, 4/2002V sredo, 16. januarja, je vrste Pravniškega društva Ljubljana v 93. letu starosti zapustil naš najstarejši član dr. Vladimir Škerlak. Zgodnje otroštvo in kasneje drugo svetovno vojno je preživel pod madžarsko nadoblastjo, ki ni bila naklonjena rabi slovenščine. Morda je prav ta izkušnja vplivala ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

2020(2) 2019(7) 2014(3) 2013(2)
2011(1) 2008(3) 2007(2) 2006(1)
2003(1) 2002(3) 1997(1) 1995(1)
1993(2) 1992(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov