O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 54)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Administrativne sankcije: temeljna vprašanja

Martin Dekleva, 21.7.2016

Uprava

Martin Dekleva, Pravna praksa, 29-30/2016Prispevek obravnava problematiko umestitve administrativnih sankcij v slovenski sistem upravnega prava. Zadnja novela Zakona o prekrških (ZP-1J), sprejeta aprila letos, ki bo začela veljati 6. novembra 2016, odpira vrata spremembam na upravnopravnem področju pri izrekanju sankcij v primerih ugotovljenih kršitev na širšem področju finančnih trgov. Medtem ko je glede na slovensko pravno ureditev splošno uveljavljeno, da upravni in drugi državni organi oziroma pristojne institucije javne uprave izvajajo nadzor nad spoštovanjem zakonodaje in ločeno kot prekrškovni organi izrekajo sankcije za prekrške, zdaj ZP-1J posredno uvaja še novo skupino administrativnih sankcij, nadzor nad katerimi bo zaupan specializiranemu upravnemu delu sodnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Letno poročilo Varuha za leto 2015

Irena Vovk, 21.7.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je konec maja, štiri mesece pred zakonsko določenim rokom, predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2015 in Poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM) za leto 2015. Priporočil je letos 83, manj kot prejšnja leta, vendar Varuh še vedno čaka na uresničitev nekaterih, podanih v preteklosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vloga občinskih inšpekcijsko-redarskih služb v problematiki neurejenih občinskih cest

Tomaž Kuralt, 23.7.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

Tomaž Kuralt, Pravna praksa, 29-30/2015Dolgoletno zanemarjanje problematike lastniško neurejenih občinskih cest (in javnih poti) se razpleta v smeri, po kateri se vsaj po mojem mnenju ne bi smelo. Državni in občinski organi ter sodna veja oblasti stojijo na nasprotnih bregovih, žrtve neodločne in neodzivne oblasti pa so lastniki zemljišč, po katerih potekajo z neustavnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest sprejete kategorizirane ceste, ter uporabniki teh cest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Caveat webmaster in (samo)marginalizacija prava človekovih pravic v informacijski dobi

dr. Boštjan Makarovič, 23.7.2015

Človekove pravice

dr. Boštjan Makarovič, Pravna praksa, 29-30/2015V zgodovini najdemo obdobja, ko pravo kljub svojemu nadaljnjemu obstoju samo sebe družbeno marginalizira. Najočitnejši primer so totalitarni sistemi, v katerih se sodni sistem uporablja izključno za opravičevanje de facto nebrzdanega nasilja oblasti. Najdemo pa tudi druge, manj skrajne primere: določbe o telegrafu in telegramih smo lahko v slovenskem Obligacijskem zakoniku ohranili in povzeli po starejši jugoslovanski ureditvi, vendar pa s tem pravniki nismo mogli ohraniti uporabe teh tehnologij v realnem poslovnem življenju. Pravo se je v obeh primerih marginalizacije odločilo še naprej govoriti svoj jezik - in ignorirati novo resničnost okoli sebe, pa naj bo ta brutalno družbeno skrpucalo ali pa vsesplošna prisotnost informacijske in komunikacijske tehnologije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Romski svetnik potrjen - kaj pa zdaj?

Blaž Kovač, 23.7.2015

Človekove pravice

Blaž Kovač, Pravna praksa, 29-30/2015Občinski svet Občine Grosuplje je na seji 10. junija 2015 končno le "formalno normalno" potrdil mandat romskemu svetniku. Šest občinskih svetnikov je glasovalo za. Eden je bil proti. Petnajst se jih je vzdržalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

"Navidezni" kandidati - zgolj teorija ali tudi praksa

Dubrovnik Tadej, Zagorc Saša, 24.7.2014

Ustavno sodišče

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 29-30/2014V zadnjih letih smo priča nenehnemu nastajanju (in tudi odmiranju) političnih strank, predvsem zaradi d'Hondtovega sorazmernega volilnega sistema in relativno nizkega vstopnega praga. Ta politični pojav prinaša vse večjo potrebo po prepoznavnih kandidatih, ki bodo zmožni popeljati svojo stranko do volilne zmage. Čeprav gre pri vodjih stranke - in duh Spitzenkandidatov je pri nas že ušel iz steklenice - praviloma za javnosti dobro znane osebnosti, katerih ime je ponekod celo del imena stranke, pa se na kandidatnih listah pojavlja več kandidatov, ki so med volivci povsem neznani. Interes politične stranke je, poleg prepričevanja s programom, vzbuditi zaupanje ter doseči večjo odmevnost in privlačnost s kandidati. Ena od rešitev so lahko "navidezni" kandidati, to so volivcem znane osebe, ki naj stranki zagotovijo čim več glasov, čeprav ti kandidati nimajo ne namena ne želje postati poslanci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Diskriminacija istospolno usmerjenih parov je protiustavna tudi v ZDA

Aleš Velkaverh, 25.7.2013

Človekove pravice

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 29-30/2013Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike (ZDA) je v juniju izdalo prelomno sodbo v boju istospolno usmerjenih parov za priznanje enakih pravic. S tesno odločitvijo petih glasov proti štirim je ugotovilo protiustavnost 3. člena Zakona o zaščiti zakonske zveze (Defense of Marriage Act - DOMA), ki je določal, da se pri uporabi kateregakoli zveznega predpisa pojem "zakonska zveza" lahko razlaga le tako, da označuje zvezo moškega in ženske. Ta opredelitev je istospolno usmerjenim parom odvzela pravice na več področjih (denimo glede davčnih ugodnosti in socialnih pravic), in to tudi, če je par sklenil zakonsko zvezo, ki jo je katera izmed držav ZDA priznala. Vpliv zakona je bil velik, saj je ta opredelitev pojma zakonske zveze usmerjala uporabo več kot tisoč zveznih predpisov ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Ravnanje DURS-a v primerih neobračunavanja in neplačila prispevkov za socialno varnost primerno?

Avtor ni naveden, 25.7.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2013Na Varuha človekovih pravic se je obrnil pobudnik v zvezi s problematiko neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, obračunanih v predloženih obračunih davčnega odtegljaja. Na podlagi pojasnila Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) o razkritju podatkov glede obveznih prispevkov za socialno varnost iz delovnega razmerja, ki jih je za pobudnika plačal oziroma jih je bil dolžan plačati njegov delodajalec, je pobudnik ugotovil, da za obdobje od 1. avgusta 2001 do 20. januarja 2012 delodajalec ni poravnal obveznosti plačila obveznih prispevkov za socialno varnost iz delovnega razmerja. Pristojni davčni inšpektor je pobudniku pojasnil, da ima družba do DURS-a poravnane vse obveznosti, zato mu je svetoval, da za neplačane prispevke delodajalca toži. Pobudniku se je zdelo pojasnilo nesprejemljivo, zato je z dopisom z dne 31. oktobra 2012 zahteval, da DURS izterja neplačane prispevke za socialno varnost in ga o ukrepih pisno obvesti. Pobudniku je DURS sicer posredoval odgovor na njegovo zahtevo, vendar ga je pobudnik ocenil kot sprenevedanje, saj so bile v odgovoru zgolj citirane zakonske določbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Odgovornost Demosa za izbris

mag. Matevž Krivic, 26.7.2012

Politične stranke

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2012Ob nenavadni "uvodniški" polemiki v prejšnjih dveh številkah PP najprej, v enem stavku, moj pogled. Za sam izbris (februarja 1992) in priprave nanj (1991) nosi polno odgovornost Demos (njegovo radikalno krilo) in nihče drug - za temu sledeče dvajsetletno sramotno izmikanje popravi storjene krivice pa so odgovorne prav vse naslednje vlade od prve do zadnje: vse "leve" za izmikanje in polovičarstvo, tiste z dr. Radom Bohincem kot notranjim ministrom pa še za precej več, o "prispevku" vseh treh desnih vlad pa je sploh škoda vsake besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O zlonamernem blatenju Demosa

dr. Dragan Petrovec, 26.7.2012

Politične stranke

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 29-30/2012Na moje pisanje se je kritično odzval kolega Tomažič, ki mi pripisuje marsičesa preveč. Nikakršne jeze ali maščevalnosti ni zaradi manj radodarnih državnih jasli, iz katerih naj bi se obilno napajali razni inštituti Pravne fakultete. Jezo, ki jo je utemeljeno razbral, gojim zoper vsakogar, ki zlahka krši človekove pravice. Če pa gre še za tak primer, kot so izbrisani, jo je treba ohranjati, "vse dokler krivci ne priznajo svojega dejanja in popravijo, kar je še mogoče" - da ponovim besede Tomažiču in meni bližnjega krščanskega misleca Vinka Ošlaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Izbris, Demos in dejstva

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 26.7.2012

Politične stranke

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 29-30/2012V PP, št. 28/2012, je bilo mogoče prebrati uvodnik Antona Tomažiča, nekdanjega predsednika Zakonodajno-pravne komisije pri Skupščini RS v času osamosvojitve. V dokaj samoinkriminatornem besedilu avtor zapiše, da je bil Demos nekaj najlepšega, kar se je zgodilo slovenskemu narodu. Ne da bi se spuščali v celovito ocenjevanje vloge Demosa, ki bi preseglo namen tega prispevka, lahko z vidika izbrisa (na katerega se uvodnik v svojem bistvu nanaša) s precejšnjo gotovostjo zatrdimo, da je bil Demos nekaj najslabšega, kar se je zgodilo izbrisanim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O referendumu, Državnem svetu in spremembah Ustave

dr. Drago Zajc, 26.7.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 29-30/2012Ureditev referenduma in vzpostavitev posebnega Državnega sveta ob Državnem zboru sta posebni t. i. ustavni izbiri, ki smo ju sprejeli na začetku slovenske tranzicije, ki je potekala v posebnih okoliščinah, in zapisali v Ustavo - poleg proporcionalnega volilnega sistema z nizkim štiriodstotnim pragom, močnejšo vlogo Državnega zbora v razmerju do vlade (oblikovanje vlade v dveh korakih), pa tudi neposredno izvoljenega predsednika države z manjšimi pristojnostmi. Pri ureditvi referenduma na državni ravni je verjetno šlo za določeno predpostavko (iluzijo) o neposredni demokraciji, ki je veljala v prejšnjem socialističnem sistemu, lahko pa je tudi posledica nekaterih idealističnih predstav o demokraciji zaradi pomanjkanja državotvorne tradicije. Avtorji Ustave so nedvomno hoteli dati državljanom nove samostojne države čim več besede pri njenem upravljanju, misleč, da bo državljanska razsodnost omejevala in preprečevala odločitve političnih in strankarskih elit, zastopanih v parlamentu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rasizem v nogometu - kaj nam lahko pove primer Terry

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.7.2012

Šport in organizacije, Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2012V petek, 13. julija letos, je londonsko okrožno sodišče angleškega nogometaša Johna Terryja oprostilo obtožbe, da je oktobra lani na tekmi angleške lige Premier med moštvoma Queens Park Rangers (QPR) in Chelsea z rasističnimi izrazi žalil igralca QPR Antona Ferdinanda. Ob koncu tekme naj bi med obema igralcema prišlo do konflikta z izmenjavo kretenj in besed, pri čemer naj bi Terry temnopoltemu branilcu QPR med drugim izrekel: "fuck off, fuck off, yeah, yeah and you fucking black cunt, fucking knobhead". Primer je prevzelo tožilstvo, zadeva pa je v Angliji in tudi širše zaradi pomena nogometa, problema rasizma v športu in na splošno ter zvezdniškega statusa obeh vpletenih zbudila veliko pozornosti. Je bil ta petek 13., ko je okrožni sodnik svetnik Howard Riddle Terryja in dubio pro reo oprostil obtožbe, res slab dan za šport?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vzdrževanje občinske ceste, ki poteka po zasebnem zemljišču

mag. Matjaž Debelak, 26.7.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 29-30/2012Skozi vas poteka z veljavnim občinskim odlokom kategorizirana javna cesta. Zemljišče, po kateri poteka, pa je v zasebni lasti več posameznikov. Eden od solastnikov v poletnem času občini onemogoča redno in nujno vzdrževanje javne ceste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄29-30

Neurejenost pravic in institutov po ZPacP

mag. Jaka Slokan, 22.7.2010

Človekove pravice, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 29-30/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄29-30

Kršitev dolžnega ravnanja občinskega redarja in pridobitev koristi funkcionarju občine

Teja Žučko, 22.7.2010

Uprava

Teja Žučko, Pravna praksa, 29-30/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Zloraba osebnih podatkov v organizaciji zasebnega sektorja za namen pridobitve javnega pooblastila

Ferdinand Šteharnik, 23.7.2009

Uprava, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Ferdinand Šteharnik, Pravna praksa, 29-30/2009Ravnanje odgovorne osebe v organizaciji zasebnega sektorja, ki v postopku za podelitev javnega pooblastila posreduje osebne podatke posameznikov, pridobljene v nasprotju z ustavno varovano pravico zasebnosti in predpisi o varstvu osebnih podatkov, ter tako prikaže izpolnjevanje zakonskega pogoja gle...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Ravnanje odgovornih oseb delniških družb v lasti RS pri upravljanju kapitalskih naložb

Ferdinand Šteharnik, 23.7.2009

Uprava

Ferdinand Šteharnik, Pravna praksa, 29-30/2009Ravnanje odgovornih oseb v delniških družbah v stoodstotni lasti Republike Slovenije, ki se v interesu dveh zasebnih podjetij najprej kratkoročno likvidnostno zadolžita, potem kupita delnice tretje delniške družbe, nato pa vse njene delnice prodata omenjenima podjetjema tako, da prvi obrok kupnine z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Brezpogojen dostop do informacij javnega značaja

mag. Jelena Burnik, 23.7.2009

Varstvo človekovih pravic, Človekove pravice

mag. Jelena Burnik, Pravna praksa, 29-30/2009Zavrnitev brezpogojnega dostopa do dokumentov, s katerimi razpolaga organ in ki so ključni za namen zgodovinskega raziskovanja, poleg tega pa je dostop do njih odredilo sodišče, pomeni kršitev pravice do svobode izražanja in informacij. Tako je v primeru Kenedi proti Madžarski odločilo Evropsko sodi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Kljub formalnim pomanjkljivostim pripor zakonit

Andreja Tratnik, 23.7.2009

Varstvo človekovih pravic, Človekove pravice

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 29-30/2009Mooren proti Nemčiji, št. 11364/03, 9. julij 2009 Države pogodbenice Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) so zavezane spoštovati temeljno pravico do svobode in varnosti, kot jo določa 5. člen EKČP. Posamezniku se lahko prostost odvzame le primerih, taksativno določenih v prvem odstavk...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

(Pre)visoke nagrade

mag. Katarina Krapež, 23.7.2009

Uprava

mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 29-30/2009Visoke nagrade stečajnih upraviteljev v zadnjem času so posledica določb pravilnika, ki ga je izdal prejšnji pravosodni minister. Na ministrstvu menijo, da je tak pravilnik, ki ne določi zgornje omejitve nagrad, v neskladju z Ustavo, zato bodo ustrezno ukrepali, je na novinarski konferenci 14. julij...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Prekoračen Rubikon?

Alenka Leskovic, 23.7.2009

Uprava

Alenka Leskovic, Pravna praksa, 29-30/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

Kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb pri izvajanju javne zdravstvene službe

Mojca Beliš, 24.7.2008

Uprava, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Mojca Beliš, Mojca Beliš, Pravna praksa, 29-30/2008Ravnanje zdravstvenega osebja, ki upravičencu do medicinsko-tehničnega pripomočka ob odhodu iz ordinacije ne izroči naročilnice, ki omogoča upravičencu svobodno izbiro med ponudniki medicinsko-tehničnih pripomočkov v skladu s pravili Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), temveč njegovo naročilni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje

dr. Miroslav Žaberl, 24.7.2008

Uprava

dr. Miroslav Žaberl, dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 29-30/2008V zadnjem času so v središču zanimanja laične in strokovne javnosti odmevne aretacije - prijetja s pridržanjem, ki so se (žal) odvijale v soju žarometov. Ob tem je policija uporabila tudi sredstva za vklepanje in vezanje kot eno izmed zakonsko določenih prisilnih sredstev. Čeprav gre na videz za bla...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

Ustavna pravica do orožja

Kristina Božič, 24.7.2008

Človekove pravice

Kristina Božič, Kristina Božič, Pravna praksa, 29-30/2008Vrhovno sodišče je v eni od odmevnejših načelnih sodb zadnjega časa odločilo, da ameriška ustava vsakemu posamezniku zagotavlja pravico, da ima doma orožje, ni pa še jasno, ali lahko ta sodba pripelje do večjih praktičnih sprememb.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

2016(2) 2015(3) 2014(1) 2013(2)
2012(6) 2010(2) 2009(6) 2008(4)
2007(4) 2006(9) 2005(10) 2000(5)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG H IJ K L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov