O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 61)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Načelo ne bis in idem skozi prizmo Schengenskega sporazuma

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pri prepovedi dvojnega (večkratnega) kazenskega pregona ali kaznovanja za ista prepovedana ravnanja - tj. doktrini ne bis in idem - gre za temeljno načelo kaznovalnega prava, hkrati pa za eno ključnih in neodtujljivih človekovih pravic. Vsebuje jo vrsta nacionalnih in nadnacionalnih področnih pravnih virov, tako tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (LEUTP) v 50. členu kot tudi Konvencija o izvrševanju Schengenskega sporazuma (KISS) v 54. členu. Mobilnost blaga, storitev in ljudi znotraj notranjega ozemlja Unije, zlasti pa znotraj t. i. schengenskega območja, s seboj prinese tudi vse večje čezmejne učinke delovanja kriminalnih združb. Zato je še kako pomembno, da se razjasni, kdaj se je v eni državi članici kazenskopravna obravnava domnevnega storilca tudi dejansko začela, saj od tistega trenutka dalje tovrstno postopanje pristojnih organov v drugih državah članicah (in idem) ne bo več mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016 Sodbe Sodišča 13. julij Vstavi izbrisano tabelo 14. julij Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 12. julij
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Evropa

Irena Vovk, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016 Torek, 12. 7. Dva nova finančna instrumenta. Evropska komisija je sprejela dva nova finančna instrumenta za spodbujanje naložb v zagonska podjetja in trajnostni razvoj mest, saj v primerjavi z nepovratnimi sredstvi privabljajo več zasebnih in javnih sredstev za dopolnitev z
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Neustreznost in zastarelost ZPP glede brzojavov in telefaksov

Lena Šutanovac, 21.7.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 29-30/2016V teoriji je v Sloveniji mogoče vložiti vlogo po brzojavu ali telefaksu. V praksi pa so telefaksi pogosto v okvari, zmanjka jim črnila ali pa zaradi neznanih razlogov ne delujejo. Po faksu poslane vloge zato sodišča v praksi ne bodo obravnavala, saj je stališče Vrhovnega sodišča, da tveganje okvare naprave nosi stranka, tako kot če bi vlagala po navadni pošti. S takim stališčem pa se ne strinja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je v nedavni sodbi Tence proti Sloveniji ugotovilo, da so nekatere določbe slovenskega pravdnega postopka neustrezne in zastarele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Neučinkovita zaščita pred nasilnim zakoncem

Ana Pakiž, 21.7.2016

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 29-30/2016Halime Kili?, mati pokojne Fatme Babatli, ki jo je po dolgotrajnem nasilju in grožnjah s smrtjo ubil zakonec, je pred ESČP uveljavljala diskriminatorno kršitev pravice do življenja svoje hčere (2. in 14. člen EKČP), kršitev prepovedi mučenja (3. člen EKČP), kršitev pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP) in do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Sodišče je v zadevi presojalo, ali so pristojni organi zagotovili spoštovanje prepovedi, ki jih je državno sodišče naložilo nasilnemu zakoncu, ali je imela Fatma na voljo učinkovito zaščito in ali so državni organi ravnali diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravila odškodninske odgovornosti letalskega prevoznika zaradi slabše namestitve potnika na letu

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pravice letalskih potnikov so skoraj že stalnica odločanja Sodišča EU, predvsem ko mora to obravnavati vprašanja v zvezi z ureditvijo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom. Pri tem se seveda ne more izogniti niti dilemam, ki izhajajo iz dejstva, da marsikateri potnik lahko doživi, da ga zaradi vrste razlogov - bolj utemeljenih ali malo manj - na samem letu namestijo slabše, kot je bilo prvotno obljubljeno (t. i. downgrade). V tem primeru imajo potniki, ki so bili umeščeni v nižji razred, pravico do znižanja cene vozovnice od 30 do 75 odstotkov. Pa ima pravico do tovrstne odškodnine tudi potnik na t. i. enotnih vozovnicah, in če da, v kolikšni višini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Evropa

Irena Vovk, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015 Torek, 14. 7. Pomoč Grčiji. Voditelji držav članic evrskega območja so dosegli dogovor o zagonu programa pomoči Grčiji iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. Program bo pod strogimi pogoji vključeval tudi finančno pomoč za rast in zaposlovanje v znesku 35 milijard evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zavrnitev izplačila nadomestila za padec vrednosti nepremičnine zaradi gradnje avtoceste

Lena Šutanovac, 23.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 29-30/2015Jean Couturon je francoski državljan, lastnik večjega zgrajenega kompleksa, del katerega je tudi grad Château de Bach, ki je uvrščen na francoski seznam zgodovinskih spomenikov. Znamenita in fascinantna zgradba je priljubljena turistična atrakcija v regiji, kljub temu pa so se lokalne oblasti leta 2000 odločile zgraditi avtocesto prav mimo gradu, kar je po mnenju pritožnika povzročilo precejšnjo negativno eksternalijo, za katero ni prejel pravične odškodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Čaj z "nepristnim" okusom po pravu EU

Zoran Skubic, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Pravo EU piše občasno precej zanimive zgodbe, še zlasti kadar so v ospredju pravice potrošnikov. V moderni družbi, v kateri se vse bolj poudarja zdrav življenjski slog, namreč čedalje več proizvajalcev svoje izdelke trži pod gesli naravno, domače, avtohtono ali brez umetnih aditivov. Vprašanje pa so, kot vedno, meje dopustnega. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo precej zanimivo dilemo, in sicer je presojalo vprašanje, ali je v luči Direktive 2000/13/ES o označevanju živil dopustno tako označevanje čaja, ki nakazuje, kot da ima določen prepoznavni okus in s tem določene specifične sestavine, čeprav jih dejansko sploh nima. Drugače povedano, ali ima čaj "z naravnim okusom" po pravu EU sploh "okus", in če ga ima, po čem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Enakost pri zagotavljanju socialnih dajatev pridržanim osebam

Igor Vuksanović, 23.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Angleško pravo razlikuje med več kategorijami oseb, ki so pridržane v psihiatrični bolnišnici. Na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) so se obrnili pritožniki iz kategorij (a) obsojencev za kazniva dejanja, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen, vendar so bili pozneje zaradi zdravljenja iz zapora premeščeni v psihiatrično bolnišnico, in (b) obsojencev za kazniva dejanja, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen, vendar niso bili nikoli poslani v zapor, ampak so šli takoj v psihiatrično bolnišnico. Pritožniki so se počutili diskriminirane v primerjavi z drugima dvema kategorijama v psihiatrični bolnišnici pridržanih oseb: (c) tistimi, ki jim je bila prostost odvzeta po civilnopravnem postopku, in (d) tistimi, ki so bili sicer obsojeni za kaznivo dejanje, vendar jim ni bila zaporna kazen nikoli niti izrečena, ampak jim je sodišče izreklo ukrep zdravljenja duševne bolezni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pravica do denarnega nadomestila delno brezposelnega obmejnega delavca

Jasmina A. Tabaković, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 29-30/2015V času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer je izogibanja državljanskim obveznostim vse več, nemalokrat pa se svojim obveznostim poskušajo izogniti tudi države članice EU, še zlasti če jih lahko nosilec socialnega varstva prevali obveznosti na nosilca sosednje države članice. Takega izogibanja socialnim dajatvam nemškega in nizozemskega organa je bila deležna tudi obmejna delavka H. J. Mertens. Zoper odločbo o zavrnitvi socialnega nadomestila za brezposelnost je vložila pritožbo na nizozemsko Osrednje pritožbeno sodišče, ki je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage določbe 71. člena Uredbe 1408/71.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014Sodišče EU Sodbe Sodišča 17. julij Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 14. julij Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Evropa

Irena Vovk, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014 Torek, 15. 7. Novi predsednik Evropske komisije. Evropski parlament je na drugem plenarnem zasedanju novega sklica s 422 glasovi podprl Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije. Ko pa mu bodo države članice predlagale svoje kandidate za komisarje, bo odločil o
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Mešanica aromatičnih zelišč z dodanimi sintetičnimi kanabinoidi ni zdravilo

Kim Sotlar, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 29-30/2014S tokratno sodbo se je luksemburško Sodišče opredelilo do vprašanja, ali lahko kombinacija snovi na osnovi aromatičnih zelišč in sintetičnih kanabinoidov, katerih namen je pri človeku povzročiti omamljenost, primerljivo s stanjem ob uživanju marihuane, spada na področje uporabe pojma "zdravilo", kot ga opredeljuje Direktiva 2001/83/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Meje podelitve statusa rezidenta za daljši čas po pravu EU

Zoran Skubic, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2014Pridobitev statusa rezidenta (za daljši čas) po Direktivi 2003/109/ES je pomemben, če ne celo ključen element integracije državljanov tretjih držav, ki dalj časa (tj. najmanj pet let) zakonito in nepretrgano živijo na ozemlju posamezne države članice. Gre za enega temeljnih gradnikov pospeševanja gospodarske, socialne in družbene kohezije v EU, pri čemer imajo države članice glede pogoja nepretrganega bivanja možnost prožnejšega obravnavanja. Vse lepo in prav, toda kaj se zgodi, če pristojno nacionalno sodišče naleti na primer, ko za tak status zaprosi rezidentov družinski član, ki pa še ni izpolnil pogoja petih let nepretrganega in zakonitega bivanja na ozemlju te države članice, nacionalni predpisi pa o tem niso jasni. Je v luči Direktive 2003/109/ES tu dopustna izjema?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Dolžnost poplačila varčevalcev LB

Igor Vuksanović, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2014Problematika varčevalcev podružnic Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini ima že "dolgo brado". Ne vem, ali lahko kdo prešteje vse kroge pogajanj in njihove neuspešne poskuse med Slovenijo na eni strani in (predvsem) Hrvaško na drugi strani. Države naslednice nekdanje Jugoslavije (SFRJ) se niso mogle dogovoriti o tem, katera od njih bo jamčila deponentom, ki se niso mogli poplačati pri LB - banki, ki je sprejela njihove depozite. Medtem pa so varčevalci vodili svoje sodne boje na različnih nacionalnih sodiščih (tudi ustavnih), sprožili pa so tudi postopke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Ališić proti Sloveniji

dr. Mirjam Škrk, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Mirjam Škrk, Pravna praksa, 29-30/2014Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je 16. julija razglasil sodbo v zadevi Ališić in drugi proti BiH, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, s katero je dokončno odločil, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za neplačane "stare" devizne hranilne vloge trem državljanom BiH, in sicer Slovenija dvema varčevalcema, ki sta imela devizne prihranke vložene v sarajevski podružnici Ljubljanske banke (LB), in varčevalcu, ki je imel devizno vlogo pri tuzlanski podružnici srbske Investbanke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Zmaga?

Svit Senković, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Svit Senkovič, Pravna praksa, 29-30/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 12. junija z odločitvijo v zadevi Berger-Krall in drugi proti Sloveniji deloma končalo še eno od slovenskih "postosamosvojitvenih" pravnih epopej, vendar tokrat (presenetljivo, bi pripomnili ciniki) v korist Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Ljubezenska soba tudi za pripornike

dr. Andreja Tratnik, 25.7.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 29-30/2013Živo se spomnim pikrih pripomb, ko smo si med enim od obiskov "najbolj luksuznega" slovenskega zapora ogledali tudi sobo za obiske družin, kako se pogosto zgodi, da obsojenec in njegova partnerka skušata početi "tisto" kar v kotu sobe, in to še vpričo otroka. Morda res neprimerno, a po drugi strani - upoštevaje, da ni na voljo posebne sobe za intimnost - tudi razumljivo. V Sloveniji je lahko pod določenimi pogoji le zapornikom na Dobu "v času obiska omogočena uporaba 'garsonjere' z ožjimi družinskimi člani in obisk preko noči". O taki ureditvi velja po nedavni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Varnas proti Litvi dobro premisliti. Lahko gre namreč za neupravičeno diskriminacijo med osebami v podobnem položaju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Sodba Sodišča EU proti Sloveniji zaradi kršitve železniške zakonodaje EU

dr. Janja Hojnik, 25.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 29-30/2013V prilogi PP, št. 14/2013, sem podrobneje predstavila področje liberalizacije trga železniških storitev v EU. Tokratni prispevek dopolnjuje prej omenjenega, saj je bila nedavno izdana sodba Sodišča EU v postopku Komisije proti Sloveniji zaradi kršitve prvega svežnja železniške zakonodaje EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Regulirani poklici in (zadostne) poklicne kvalifikacije po pravu EU

Zoran Skubic, 25.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2013Liberalizacija trga reguliranih poklicev je že več let stalna mantra priporočil Evropske komisije, tudi v okviru navodil zloglasne "trojke". Gre za včasih sicer res bistveno oviro prostemu pretoku dela (in s tem kvalifikacij) znotraj EU, za katero se pogosto skrivajo protekcionistični ukrepi držav članic, namenjeni ohranitvi nekaterih segmentov nacionalnih trgov dela. Deregulacija pa ne sme biti sama sebi namen - regulirani poklici so dopustni in smiselni, če zanje obstajajo razumni in utemeljeni razlogi. Zlasti ko gre za temeljne profile "izvrševanja temeljnih funkcij države", pa so omejitve dobrodošle, za pravno varnost morda celo nujne. To pa, kot izhaja iz nedavne odločitve Sodišča Evropske unije (Sodišče), ne velja (v celoti) za poklic fizioterapevta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Razkritje podatkov obveščevalne službe

Nika Skvarča, 25.7.2013

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 29-30/2013"Prav tako, kot si vladani želijo poznati vodenje vladajočih, si vladajoči želijo poznati resnične želje vladanih." Tako je Jeremy Bentham že pred dvema stoletjema razkril ambivalentnost nadzorovanja, ki poteka v dve smeri - od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Kot je ugotovil že Foucault, je namen nadzora s strani javnosti ta, da se prepreči arbitrarno odločanje oblastnikov. Na drugi strani pa je s pomočjo novejše informacijske tehnologije nadzor državljanov postal za kanček bolj problematičen, saj je neopazen, a povsod navzoč. Ob tem pa se postavljajo vprašanja kot na primer, kaj se počenja z "naključno" pridobljenimi podatki. Ali lahko sploh izvemo, koliko ljudi je vsakodnevno podvrženih elektronskemu nadzoru? Slednje vprašanje je bilo v obravnavanem primeru postavljeno Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP), ki je moralo presoditi, ali nerazkritje podatka o številu nadziranih prek elektronskih naprav lahko krši pravico do svobode izražanja, ker onemogoča javno razpravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 25.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Evropa

Irena Vovk, 25.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2013Torek, 16. 7. Hrana. Državljane, podjetja, nevladne organizacije, javne institucije ipd. Evropska komisija vabi, da predlagajo takojšnje ukrepe za zmanjšanje količin zavržene hrane in podajo predloge, kako zagotoviti ustrezno rabo virov pri proizvodnji hrane. V Evropi namreč vsako leto zavrž
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

2016(6) 2015(6) 2014(7) 2013(7)
2012(8) 2010(7) 2009(8) 2008(5)
2007(6) 2000(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG H IJK LMNOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov