Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2016⁄29-30	Male agit, qui famae, non conscientiae gratus est Janez Kranjc, 21.7.2016 Pravoznanstvo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 29-30/2016Misel je vzeta iz Senekovega spisa o uslugah (De ben. 6.42.1). Slovensko bi se glasila: Slabo ravna, kdor je hvaležen zaradi javnega mnenja, in ne zaradi vesti.
Pravna praksa, 2016⁄29-30	Mafijska ali normalna država? dr. Matej Avbelj, 21.7.2016 Pravoznanstvo
	dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 29-30/2016V naslovu je zapisana težka, a le navidezna dilema. Njena teža je toliko večja zaradi lahkotnosti besed, s katerimi je predsednik vlade na strankarskem zborovanju opisal sedanjost oziroma prihodnost slovenske države. Sproščenost, s katero vrhovni slovenski voditelji, tudi opozicijski, v zadnjem času besedno lomastijo po državi in tudi drug po drugem, je sicer dih jemajoča. Tako ni niti najmanj presenetljivo, da temu razdiralnemu trendu sledita tudi javni prostor in s tem celotno slovensko občestvo. Preseneča pa, da se nič ne zgodi. Z najtežjimi besedami najlahkotneje opisujemo očitno nenormalne razmere v res publici, pa vendar, ko grmenje preneha, še naprej potujemo po dobro utrjeni gazi nenormalnosti. A kot rečeno, to je le navidezna dilema.
Pravna praksa, 2016⁄29-30	Pazi, snemamo! Hinko Jenull, 21.7.2016 Pravoznanstvo, Kazenski postopek
	Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2016Napovedana odprava prepovedi snemanja senatov na glavnih obravnavah spada v okvir obsežnejših zakonodajnih sprememb, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo za krepitev odgovornosti sodnikov in večjo odprtost pravosodja.
Pravna praksa, 2016⁄29-30	Od pravne k sodniški državi dr. Marijan Pavčnik, 21.7.2016 Pravoznanstvo
	dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 29-30/2016Dela profesorja Bernda Rüthersa so vse od njegovega že kar klasičnega dela Neomejena razlaga (1967) dragocen prispevek k metodologiji pravnega vrednotenja. V nizu teh del je tudi knjiga Tajna revolucija od pravne k sodniški državi. Ustava in metode (2014). O tej knjigi in ob njej govori tudi ta prispevek.
Pravna praksa, 2014⁄29-30	Gostinec "lokalnim šerifom" lahko prepove vstop v svoj gostinski lokal Zoran Skubic, 24.7.2014 Pravoznanstvo
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2014Pravica odreči gostoljubje - nem. Hausrecht oziroma Hausverbot - je ena od neposrednih emanacij izključujoče narave lastninske pravice, ki pa kot taka ni neomejena, še zlasti ne, če jo izreče profesionalni ponudnik gostinskih storitev. Najvišje avstrijsko sodišče je tako pred kratkim obravnavalo zanimivo dilemo, ki se je nanašala na vprašanje, ali lahko gostinec posameznemu gostu prepove vstop (zgolj) zato, ker ga je slednji že večkrat prijavil pristojnim oblastem zaradi ugotovljenih kršitev zakonodaje. Točneje, ali je dopustno, da gost, ki lokal obiskuje zgolj z namenom, da bi nadzoroval spoštovanje protikadilske zakonodaje in po potrebi naznanil njene kršitve, po volji gostinca ostane pred njegovimi vrati?
Pravna praksa, 2014⁄29-30	Javnost podatkov kot škodljiva provokacija? mag. Sandi Kodrič, 24.7.2014 Pravoznanstvo
	mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 29-30/2014Februarja letos je bila prvič objavljena lestvica najuspešnejših osnovnih in srednjih šol, izračunana na podlagi rezultatov nacionalnega preverjanja znanja in mature. Državni izpitni center je izvorne podatke za posamezne šole tako dolgo skrival, da jih je pripravljavcem uspelo pridobiti šele po posegu Informacijske pooblaščenke in sodbi Upravnega sodišča.
Pravna praksa, 2013⁄29-30	Čakanje ali kupovanje vrstnega reda mag. Sandi Kodrič, 25.7.2013 Pravoznanstvo
	mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 29-30/2013"Ne vrivaj se! Počakaj, da boš na vrsti." Tako začnemo otroke že zgodaj navajati na to, kako se čaka. V ozadju je temeljno "civilizacijsko" pravilo, ki se ga ljudje držimo - čakajoči smo med seboj enakopravni in "postrežba" poteka po pregovornem pravilu, kdor prej pride, prej melje. Na kršitve pravila o vrivanju smo namreč običajno občutljivi. Po domnevah nevroznanstvenikov naj bi bili elementi čuta za pravičnost vgrajeni v človeške možgane, podobno kot instinkti, nagnjenja in tabuji - vse to naj bi bilo plod naravne selekcije bioloških in socialnih značilnosti, ki so prispevale k ohranitvi človeške vrste.
Pravna praksa, 2013⁄29-30	Notranja rezerva dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.7.2013 Pravoznanstvo
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2013Sodne počitnice so spet tu in z njimi čas, da si naberemo novih moči. Kaj hitro bodo minile in v sodstvu se bomo spet soočili z novimi spremembami; treba nas je bolje regulirati, upravljati in nadzirati. Kar priznajmo si, da nobena stvar na tem svetu ni tako dobra, da se je ne bi dalo še izboljšati! Tako tudi ne slovensko sodstvo. Berem, da potrebujemo mirno in stabilno delovno okolje, da bomo od sebe dali še boljše rezultate. Ter da bomo aktivirali notranje rezerve.
Pravna praksa, 2012⁄29-30	Teža prava v politiki Hinko Jenull, 26.7.2012 Pravoznanstvo
	Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2012Dvoma ni več. Globalna piramidna igra se izteka, dotok denarja se ustavlja, socialna država se krči na vseh področjih in v vseh dosedanjih oblikah. Izguba varnosti, občutek nemoči in nezadovoljstvo z ureditvijo, za katero je še včeraj veljalo, da je uresničila naše sanje, vodi v trajno družbeno in politično krizo. Krepijo se zahteve po pravični delitvi dobrin in bremen. S tem se ne odpirajo le možnosti za drugačno razmerje med politiko in pravom, ampak tudi za drugačen položaj pravnikov, ki sodelujejo pri izvrševanju oblasti.
Pravna praksa, 2010⁄29-30	Pravna praznina in protiustavna pravna praznina dr. Sebastian Nerad, 22.7.2010 Pravoznanstvo
	dr. Sebastian Nerad, Pravna praksa, 29-30/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2010⁄29-30	Premalo o sorazmernosti dr. Jernej Letnar-Černič, 22.7.2010 Pravoznanstvo
	dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 29-30/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2010⁄29-30	Cokla pravne države Alenka Leskovic, 22.7.2010 Pravoznanstvo
	Alenka Leskovic, Pravna praksa, 29-30/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Pravna praksa, 2008⁄29-30	Žižkov resentiment mag. Benjamin Flander, 24.7.2008 Pravoznanstvo
	mag. Benjamin Flander, mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 29-30/2008V svoji najnovejši knjigi, ki je izšla oktobra lani, Slavoj Žižek piše o nasilju.1 Sijajne problematizacije udomačenega (ne)razumevanja nasilja si sledijo kot po tekočem traku. Nekatere poante, ki jih navrže na tujem najbolje prodajani slovenski pisec, je sicer pri nas že pred njim celoviteje "obdel...
Pravna praksa, 2008⁄29-30	Pravo (in sorodno) v popularni popevki dr. Matjaž Ambrož, 24.7.2008 Pravoznanstvo
	dr. Matjaž Ambrož, dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 29-30/2008O vprašanju, kako je pravo prikazano v leposlovju, se že nekaj časa živahno razpravlja, piše, ponekod se mu namenja celo predmet znotraj pravnega študija. Precej manj raziskano pa ostaja vprašanje, kako je pravo naslikano v popularni popevki, tj. popevki, ki zaradi posrečenega spoja preprostega bese...
Pravna praksa, 2007⁄29-30	Ločena mnenja - obogatitev pravnega mišljenja mag. Andraž Teršek, 26.7.2007 Ustavno sodišče, Pravoznanstvo
	mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 29-30/2007mag. pravnih znanosti, asistent na PF Univerze v Ljubljani Z institucionalnega, normativnega in doktrinarnega vidika je na mestu sklep, da živimo v ustavni demokraciji.[O]1 Še konkretneje, obstajajo dobri in prepričljivi razlogi za sklep, da živimo v modelu ustavne demokracije, v katerem se pr...
Pravna praksa, 2000⁄29-30	Slovenski pravnik na začetku tretjega tisočletja dr. Janez Kranjc, 26.10.2000 Pravoznanstvo
	dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 29-30/2000Iz uvodnega referata na Dnevih slovenskih pravnikov 2000 ... V drugem tisočletju je, kot smo že omenili, nastala pravna znanost v današnjem pomenu besede kot prizadevanje, da na načelni ravni razreši temeljna pravna vprašanja in jih oblikuje kot sistem. Razvila se je iz proučevanja rimskih pravnih ...
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>