O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 130)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Izločitvena pravica na nepremičninah

Nadija Šuler, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

Nadija Šuler, Pravna praksa, 29-30/2016Tako pri izločitveni pravici po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot pri ugovoru tretjega po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) gre za konflikt med lastninsko (po ZIZ lahko tudi drugo stvarno ali obligacijsko) pravico na eni strani in pravico upnika do poplačila terjatve na drugi. To pa še ne pomeni, da sta izločitveni upnik v stečajnem postopku in tretji, ki uveljavlja nedopustnost izvršbe po ZIZ, v enakem položaju, saj navedena zakona določata različne predpostavke za izločitveno tožbo v stečajnem postopku in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba; vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, tudi predstavlja delodajalca in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Časovni standardi za leto 2016

Irena Vovk, 21.7.2016

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je na podlagi 60.c člena Zakona o sodiščih (ZS) in s soglasjem ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča že sredi junija sprejel časovne standarde za leto 2016, s katerimi je določen pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah ter stopnjah sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Začasna odločba o odvzemu otroka

Alenka Križnik, 21.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 29-30/2016V upravnih postopkih odvzemov otrok z začasno odločbo na centrih za socialno delo (CSD) obstaja različna sodna praksa. Nekaj časa je zavzemala stališče, da izdaja začasne odločbe pred pridobitvijo mnenja strokovne komisije in opravljeno ustno obravnavo procesno ni zakonita, v zadnjem času pa se sodna praksa nagiba v drugo smer. Predlog družinskega zakonika (pDZ) prinaša na tem področju velike spremembe, ki bi bile ob odpravi določenih pomanjkljivosti zelo koristne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna negotovost dedičev v zvezi s cenitvijo premoženja

Tina Čeh, 21.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 29-30/2016V praksi je zaznati težave dedičev, kadar sodišče v zapuščinskem postopku ne opravi cenitve premoženja v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju (ZD), dediči pa po ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Gre za primere, ki vplivajo na pravno negotovost dedičev in so hkrati vprašljivi z vidika ekonomičnosti postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Posredovanje osebnih podatkov polnoletnega otroka staršu

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Ali lahko center za socialno delo očetu izda kopijo odločbe, s katero sta bila hčerki priznana status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP) ter pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo? Hčerka je že polnoletna in po razvezi zakonske zveze staršev živi pri materi, staršem pa je bila s sklepom sodišča podaljšana roditeljska pravica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Posredovanje podatkov sodišču

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Državni organ je od sodišča (Službe za brezplačno pravno pomoč) prejel poziv za posredovanje podatkov o premoženju oziroma dohodkih prosilca za brezplačno pravno pomoč (podatki o nepremičnini in kupnini). Prosilec je namreč pri njem neuspešno uveljavljal pravico do varstvenega dodatka in v postopku predložil tudi Zapisnik o ugotovitvi davčne osnove za odmero davka na promet nepremičnin, ki je označen kot davčna tajnost. Ali lahko organ posreduje sodišču podatke, ki so zapisani v tem dokumentu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vpogled v osebne podatke umrlih - statistika in raziskovanje

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Založba za pripravo leksikona potrebuje osebne podatke pokojnega profesorja, ki je bil zaposlen na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani. Na fakulteti imajo profesorjev evidenčni list za vodilni in strokovni kader (s fotografijo), vendar niso prepričani, ali smejo podatke posredovati založbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Poslovna odškodninska odgovornost avtošole

Jernej Velikonja, 21.7.2016

Obligacije

Jernej Velikonja, Pravna praksa, 29-30/2016V pričujočem prispevku obravnavam odškodninsko odgovornost avtošole za škodo, ki jo kandidat utrpi med praktičnim usposabljanjem za pridobitev vozniškega izpita. V preteklosti je bilo sporno, kakšna je narava te odškodninske odgovornosti, saj so višja sodišča nemalokrat zavzela stališče, da gre za objektivno odgovornost avtošole. V zadnjem času pa se je v sodni praksi izoblikovalo enotno stališče, da gre v tem primeru za poslovno (pogodbeno) odškodninsko odgovornost, ki temelji na krivdnem principu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Stroški predpravdnega izvedenskega mnenja

Vanja Maček, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

Vanja Maček, Pravna praksa, 29-30/2016Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz, saj ni upoštevno niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Upošteva se lahko le kot del strankinih navedb, ki so strokovno argumentirane. Če stranka naroči izdelavo takšnega izvedenskega mnenja, ji nastanejo določeni stroški, ki jih kasneje lahko uveljavlja v pravdi. Postavlja pa se vprašanje, ali se takšni stroški uveljavljajo v okviru glavnega zahtevka kot odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo ali kot del potrebnih pravdnih stroškov. Kot zaključuje Vrhovno sodišče RS, praksa višjih sodišč glede tega vprašanja ni enotna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna praznina v pravni praksi ali (4 x P)

mag. Milan Vajda, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 29-30/2016Obstajata zanimivi besedni igri, in sicer: "Pravna praznina ni pravni problem brez pravne rešitve" ali štiri črke P: "Pravna praznina v pravni praksi". Ob tem je treba poudariti, da ima na področju ekonomije izraz štiri črke P povsem drug in poseben pomen ter ga ne gre zamenjevati z njegovim "novim" pomenom na pravnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Podatki o naročnikih komunikacijskih sredstev brez odredbe sodišča

mag. Janez Žirovnik, 21.7.2016

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 29-30/2016V PP, št. 28 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča, ki je v bistvu odgovor na članek, objavljen v PP, št. 27, z naslovom Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča, avtor ukvarja z vprašanjem, ali pridobitev podatkov o tem, kdo je lastnik, naročnik ali uporabnik sredstva za komunikacijo oziroma podatkov o identiteti komunicirajočega posameznika, sodi v domet komunikacijske zasebnosti in s tem pod stroge pogoje iz 37. člena Ustave RS. Avtor se med drugim ukvarja tudi z vsebino določbe prve alineje drugega odstavka 24.b člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji - ZSOVA. Ob ugotovitvi, da so bili predlagatelji procesnih zakonov (med katere najverjetneje uvršča tudi ZSOVA) očitno uspešni v "rahljanju pogojev" za pridobitev podatkov o "identiteti komunicirajočih", se avtor sprašuje, ali "Šs]o torej lahko ZEKom-1, ZEPT, ZKP in ZSOVA [...]" glede slednjega v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pazi, snemamo!

Hinko Jenull, 21.7.2016

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2016Napovedana odprava prepovedi snemanja senatov na glavnih obravnavah spada v okvir obsežnejših zakonodajnih sprememb, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo za krepitev odgovornosti sodnikov in večjo odprtost pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Prevzemi (M&A) v stečajnem postopku

Ilić Uroš, Brglez Uroš, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

mag. Uroš Ilić, Uroš Brglez, Pravna praksa, 29-30/2016Z izrazom mergers and acquisitions (M&A) označujemo skupek različnih transakcij, s katerimi investitorji pridobivajo poslovne deleže, delnice ali premoženje drugih družb. Gre za kompleksne transakcije, pri katerih so pogosto udeleženi subjekti iz različnih držav in pravnih sistemov, zato se je v mednarodni poslovni praksi uveljavila "standardna" struktura transakcij M&A, ki je pri večini teh v bistvenem podobna, s čimer se potek same transakcije precej olajša, saj so udeležencem iz različnih pravnih sistemov že vnaprej znani okvirni potek in faze postopka. Če v konkretnem primeru struktura transakcije M&A bistveno odstopa od običajne strukture tovrstnih transakcij, lahko to pri potencialnih investitorjih vzbudi nezaupanje in jih celo odvrne od oddaje ponudbe za nakup tarče ali pa investitorji ponudijo nižjo ceno, kot bi jo ponudili v običajnih okoliščinah prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Odškodninska odgovornost delavca (učitelj)

Janja Cigoj, 21.7.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 29-30/2016Profesor športne vzgoje je bil določenega dne odsoten. V času njegove odsotnosti ga je nadomeščala učiteljica nemščine, odredbo za nadomeščanje je učiteljica prejela s strani vodstva šole. Med uro športne vzgoje se je ena od učenk poškodovala (zvin gležnja). Do poškodbe je prišlo, ker učiteljica nemščine ni pravilno namestila elementa za odskok, saj ni bila vešča njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Ločevanje zasebne in poslovne e-pošte

Irena Vovk, 23.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Z namenom, da bi bila delodajalcu vsa poslovna elektronska komunikacija zaposlenih vedno dosegljiva - še zlasti v primerih napovedane in nenapovedane odsotnosti delavcev, upokojitve ali prenehanja delovnega razmerja - nameravajo v družbi sprejeti nov pravilnik o vodenju poslovne elektronske korespondence. V pravilniku bi tako določili, da je vsak zaposleni odgovoren, da bo svojo e-pošto glede na vsebino v svojem "inboxu" razdelil na zasebno in poslovno pošto. Družba bi na način avtomatskega arhiviranja zagotovila, da se arhivira zgolj pošta s poslovno vsebino, ne pa tudi z zasebno. Ali bo smel nato delodajalec po takem razporejanju e-pošte vpogledovati v poslovno e-pošto delavcev ne le v času njihove odsotnosti, temveč tudi tedaj, ko je delavec na delu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialnopravni rok?

Aleš Kaluža, 23.7.2015

Civilni sodni postopki

Aleš Kaluža, Pravna praksa, 29-30/2015Navado imam, da vsako leto pred začetkom sodnih počitnic iz previdnosti preverim, na katere roke vpliva prekinitev teka rokov po 83. členu Zakona o sodiščih (ZS). Ta določa, da razen v nujnih zadevah v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Letos se mi je pojavilo vprašanje, ali sodne počitnice zadržijo tek roka za plačilo sodne takse v navadnih zadevah, oziroma širše, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialnopravni rok. Na preprosto vprašanje žal nisem dobil preprostega odgovora - slednji je bil v sodni praksi deležen številnih presenetljivih sprememb in preobratov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana) zunaj stečaja s poudarkom na roku za izpodbijanje

Sanja Vujanović, 23.7.2015

Obligacije, Civilni sodni postopki

Sanja Vujanović, Pravna praksa, 29-30/2015Splošno pravilo civilnega prava je, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Upnik ima interes, da se čim prej in v celoti poplača iz dolžnikovega premoženja, dolžnik pa ima lahko interes, da se plačilu izogne in svoje premoženje zmanjšuje z namenom škodovati upnikom. To lahko stori bodisi tako, da svoje premoženje prenese na tretjo osebo, s katero se dogovori, da mu bo še naprej omogočala uživanje prenesenega premoženja, bodisi izpolnjuje svoje obveznosti le enemu od upnikov na škodo preostalih upnikov. Dolžnik tako zmanjša svoje premoženje, s katerim odgovarja za obveznosti, upniki pa ostanejo nepoplačani. Take položaje zakon želi preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, s katerim pravo daje upniku pravico, da poseže v tuja relativna (obligacijska) razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pozitivne obveznosti države in neprištevni storilci kaznivih dejanj

Igor Vuksanović, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Kazenski zakonik (KZ-1) v 70.a in 70.b členu ureja dva varnostna ukrepa: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu (v nadaljevanju: zdravljenje v zavodu) ter obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (v nadaljevanju: zdravljenje na prostosti). Ogledali si bomo nekatere značilnosti te zakonske ureditve, pri čemer pa se bomo omejili na prvi ukrep (ki zajema "težke" primere). Povod za pisanje so primeri iz prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Namerno zavajanje - ali res nerazumevanje?

mag. Matevž Krivic, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2015Na Ustavnem sodišču strokovno poraženi zagovorniki sodb v zadevi Patria ne odnehajo. Ker ugotovitvam Ustavnega sodišča o očitnem kršenju ustavnega načela zakonitosti v zadevi Patria nihče od njih ne upa neposredno nasprotovati (neposredno sva nekatere slabosti v utemeljitvi teh stališč doslej kritizirala le dr. Avbelj in jaz kot podpornika teh stališč Ustavnega sodišča), se v dnevnem in v strokovnem tisku zdaj uprizarja navidezna bitka za interpretacijo o pravem pomenu teh odločitev Ustavnega sodišča. Po ponesrečenih nastopih dr. Primoža Gorkiča, Branka Masleše in mag. Andreja Ferlinca v to navidezno "bitko za interpretacijo" zdaj vstopa še "sveža sila", mag. Tea Melart.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Posredovanje osebnih podatkov fizičnih oseb javnemu podjetju

Irena Vovk, 23.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Ali sme javno komunalno podjetje od lastnika stanovanja, ki je priključeno na skupni vodomer z več uporabniki, zahtevati posredovanje osebnih podatkov drugega uporabnika istega odjemnega mesta? Javno podjetje podatke potrebuje za vnovično določitev delilnega razmerja med uporabniki storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Manjkajoče soglasje etažnega lastnika za najem posojila v breme rezervnega sklada

dr. Anita Napotnik, 23.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 29-30/2015Etažni lastniki želijo najeti posojilo v breme rezervnega sklada, za kar potrebujejo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki se s tem ne strinjajo, izvedba načrtovanih del pa zgolj z zbranimi sredstvi rezervnega sklada ni mogoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Seznanitev s pisnimi izdelki učencev

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli v 7. členu ureja pravico do vpogleda v učenčev izdelek in oceno, in sicer tako, da učitelj pisne izdelke izroči učencem za informacijo staršem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uporaba podatkov o gledanosti televizijskih programov

Irena Vovk, 24.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014Podjetja, ki ponujajo elektronske komunikacije (operaterji elektronskih komunikacij), se soočajo z dejstvom, da se merjenje gledanosti televizijskih programov trenutno izvaja na omejenem vzorcu nekaj sto gospodinjstev, ki na podlagi soglasja sodelujejo v panelu, s katerim se ugotavlja gledanost posameznih vsebin. Kot je Informacijski pooblaščenec že zapisal v Smernicah o varstvu osebnih podatkov pri digitalni televiziji ( http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice__DTV.pdf ), je zaradi dvosmernosti komunikacije pri digitalni televiziji iluzorno pričakovati, da bi si operaterji zatiskali oči pred podatki o tem, kateri program ob določeni uri gleda določeni uporabnik in kaj se ob tem času na tem programu predvaja. Nabor podatkov, ki jih že zaradi narave stvari prejme ponudnik digitalne televizije, je širok, saj so poleg že omenjenih podatkov zanimivi tudi podatki o tem, kdaj je naročnik preklopil na program, ali je vsebino ustavil ali previl ipd. Podatki se nanašajo na različne načine ogleda televizijskih vsebin, ki poleg linearne televizije zajemajo tudi gledanje z zamikom ter gledanje vsebine na zahtevo. Z obdelavo teh podatkov bi lahko operater bolje prilagajal pakete, ki jih ponuja (na primer iz sheme programov umaknil neki program, ki je slabo gledan), izboljšal kakovost in obseg storitev. Podatke naj bi za operaterja analiziralo neko podjetje, ki ima ustrezno znanje in orodja. To podjetje naj bi od operaterja dobilo psevdonimizirane ali anonimizirane podatke o gledanosti, operaterju pa bi na podlagi statističnih obdelav omogočilo grafične in statistične podatke o gledanosti (na primer primerjave med gledanostjo kanalov po paketih, regijah ali času gledanja). Vsem drugim zainteresiranim strankam pa naj bi omenjeno podjetje proti plačilu zagotavljalo agregirane podatke o razmerah na trgu v smislu valutne raziskave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Domneva pravičnega nadomestila pri poprevzemni izključitvi manjšinskih delničarjev

mag. Jure Levovnik, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 29-30/2014Določba 68. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) določa pogoje, pod katerimi se v primeru izključitve manjšinskih delničarjev v trimesečnem poprevzemnem obdobju uporablja posebna ureditev, ki se nanaša na določitev vrste in višine denarne odpravnine za izključene manjšinske delničarje. Posebna ureditev iztisnitve po ZPre-1 se razlikuje od splošne ureditve po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) samo glede vrste in višine denarne odpravnine. Po ZPre-1 se pod določenimi pogoji domneva, da je treba nadomestilo, ponujeno v prehodni prevzemni ponudbi, šteti kot pravično tudi za pozneje izključene manjšinske delničarje. V tem prispevku bom - zlasti v luči določb Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem in novejše prakse slovenskih sodišč - predstavil aktualno problematiko v zvezi s pogoji za veljavnost te domneve in v zvezi z vprašanjem, ali je domneva izpodbojna ali ne. Predstavil bom tudi nekatere po mojem prepričanju napačne razlage teh pogojev v slovenski literaturi in sodni praksi, ki prevzemnikom v nekaterih primerih omogočajo okoriščanje na račun manjšinskih delničarjev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

2016(15) 2015(7) 2014(12) 2013(10)
2012(11) 2010(11) 2009(19) 2008(12)
2007(7) 2006(13) 2005(7) 2000(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G HI J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov