O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Zmaga?

Svit Senković, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Svit Senkovič, Pravna praksa, 29-30/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 12. junija z odločitvijo v zadevi Berger-Krall in drugi proti Sloveniji deloma končalo še eno od slovenskih "postosamosvojitvenih" pravnih epopej, vendar tokrat (presenetljivo, bi pripomnili ciniki) v korist Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Evropa

Irena Vovk, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014 Torek, 15. 7. Novi predsednik Evropske komisije. Evropski parlament je na drugem plenarnem zasedanju novega sklica s 422 glasovi podprl Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije. Ko pa mu bodo države članice predlagale svoje kandidate za komisarje, bo odločil o
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Vzpostavitev Finančne uprave RS in horizontalni monitoring

Andrej Grah Whatmough, 24.7.2014

Davčne službe

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 29-30/2014Prvega avgusta se bo začel uporabljati Zakon o finančni upravi (ZFU). Finančna uprava bo od tega dne prevzela naloge, ki jih trenutno opravljajo Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) in Carinska uprava Republike Slovenije (CURS). Z uveljavitvijo tega zakona slovenski pravni red pridobiva nekaj novih institutov, med katerimi bo prvič uzakonjen tudi institut horizontalnega monitoringa. Poglejmo si novosti, ki jih prinaša ZFU, s poudarkom na institutu horizontalnega monitoringa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014 15. julij - spremembe in dopolnitve Pravil fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. 17. julij - poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Sodobni izzivi mednarodnega okoljskega prava

mag. Adrijana Viler Kovačič, 24.7.2014

Kultura in umetnost

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 29-30/2014Pred kratkim je pri GV Založbi (IUS SOFTWARE) izšla znanstvena monografija International Environmental Law: Contemporary Concerns and Challenges in 2014 (knjiga o sodobnih izzivih mednarodnega okoljskega prava, urednici dr. Vasilka Sancin in mag. Maša Kovič Dine, 832 strani). Monografija v angleškem jeziku je bila izdana v okviru druge mednarodne znanstvene konference o sodobnih izzivih mednarodnega okoljskega prava (Second Contemporary Challenges Of International Environmental Law Conference), ki je potekala med 5. in 7. junijem 2014 na PF Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Vasilke Sancin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Od 15. do 21. julija

Irena Vovk, 24.7.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014 Torek, 15. 7. Sodne počitnice.Začele so se sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta 2014. V tem času sodišča sodnih pisanj ne vročajo, procesni roki pa ne tečejo. Če je bilo v tem obdobju vročeno sodno pisanje, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, k
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Služnost stanovanja in stroški upravljanja

dr. Anita Dolinšek, 24.7.2014

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Dolinšek, Pravna praksa, 29-30/2014Na začetku leta je bilo v pričakovanju novega davka na nepremičnine sklenjenih veliko pogodb o ustanovitvi osebne služnosti stanovanja. Upravniki večstanovanjskih hiš so v dvomih, kako obravnavati imetnike služnostne pravice stanovanja in katere stroške lahko od njih izterjajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 24.7.2014

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi kajenja na svetu vsako leto umre šest milijonov ljudi; številka pa bi lahko v naslednjih dveh desetletjih zrasla na osem milijonov. Knjiga ponuja obširno in poglobljeno raziskavo o pomembnih pravnih vprašanjih na tem področju, s poudarkom na dejavnostih Svetovne zdravstvene organizacije in njene Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom, prezrti pa nista niti področji mednarodnega trgovinskega prava in mednarodnega investicijskega prava. Strokovna analiza avtorjev obravnava širša vprašanja, ki se nanašajo na sposobnost vlad za regulacijo trga tobačnih izdelkov in tobačne industrije. Predstavljena je podrobna študija primerov nadzora nad tobakom v različnih državah in regijah po svetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Pristojnost za reševanje sporov iz koncesijske pogodbe - 40. člen ZGJS - arbitraža - avtentična razlaga zakona

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Plačilo članu nadzornega sveta ob odsotnosti

dr. Nana Weber, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 29-30/2014Statut (zasebne) gospodarske družbe določa, da so člani nadzornega sveta upravičeni do letnega plačila za opravljanje funkcije in do sejnine za udeležbo na seji. Član nadzornega sveta je bil vse koledarsko leto odsoten zaradi bolezni, ni se udeležil nobene seje, njegovo članstvo v nadzornem svetu je bilo samo formalno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Solastnina - ponudba predkupnemu upravičencu za prodajo nepremičnine

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014Pri solastnini ni pomembno le preprečiti vstop (kateregakoli) tretjega v solastninsko razmerje, pomembno je tudi, da je solastnik kot predkupni upravičenec seznanjen, komu se prodaja stanovanje, saj se njegov položaj z odsvojitvijo solastninskega deleža tretjemu lahko poslabša. Podatek o tem, komu se prodaja solastninski delež na nepremičnini, je zato bistvena sestavina predkupne ponudbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Posvojitev partnerjevega otroka

dr. Nana Weber, 24.7.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 29-30/2014Pogoste so situacije, ko se partnerja razideta in (eden ali oba) zaživita z drugim partnerjem oziroma partnerko. Skupni otroci lahko živijo pri enem od staršev, lahko pa jih nekaj živi pri enem, nekaj pa pri drugem. Novemu partnerju oziroma partnerki, ki živi z otrokom svoje partnerke oziroma partnerja (v nadaljevanju (novi) partner), Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) kljub obstoju čustvene vezi med njim in otrokom ter dejanski skrbi, vzgoji in varstvu ne daje pravic, prav tako pa mu ne nalaga dolžnosti do otroka, z izjemo preživljanja pod določenimi pogoji. Pridobitev starševskih pravic in dolžnosti je mogoča le z enostransko posvojitvijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Ronald Dworkin: Religija brez boga

dr. Aleš Novak, 24.7.2014

Kultura in umetnost

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 29-30/2014Malo pred smrtjo februarja lani je slavni pravni filozof Ronald Dworkin oddal v tisk še svoje zadnje delo. Kratka knjižica z naslovom Religija brez boga je izšla po njegovi smrti (Harvard University Press 2013). Dworkinova zanimiva razmišljanja se dotikajo občutljivih vprašanj vere, iskanja resnice, spraševanja o obstoju boga in posameznikove svobode, zato nagovarjajo slehernega izmed nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Dolžnost poplačila varčevalcev LB

Igor Vuksanović, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2014Problematika varčevalcev podružnic Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini ima že "dolgo brado". Ne vem, ali lahko kdo prešteje vse kroge pogajanj in njihove neuspešne poskuse med Slovenijo na eni strani in (predvsem) Hrvaško na drugi strani. Države naslednice nekdanje Jugoslavije (SFRJ) se niso mogle dogovoriti o tem, katera od njih bo jamčila deponentom, ki se niso mogli poplačati pri LB - banki, ki je sprejela njihove depozite. Medtem pa so varčevalci vodili svoje sodne boje na različnih nacionalnih sodiščih (tudi ustavnih), sprožili pa so tudi postopke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Zmanjšanje deleža pri bilančnem dobičku

Tatjana Božič, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tatjana Božič, Pravna praksa, 29-30/2014Družba A, d. o. o., je na skupščini sprejela sklep o izplačilu bilančnega dobička družbenikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

"Navidezni" kandidati - zgolj teorija ali tudi praksa

Dubrovnik Tadej, Zagorc Saša, 24.7.2014

Ustavno sodišče

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 29-30/2014V zadnjih letih smo priča nenehnemu nastajanju (in tudi odmiranju) političnih strank, predvsem zaradi d'Hondtovega sorazmernega volilnega sistema in relativno nizkega vstopnega praga. Ta politični pojav prinaša vse večjo potrebo po prepoznavnih kandidatih, ki bodo zmožni popeljati svojo stranko do volilne zmage. Čeprav gre pri vodjih stranke - in duh Spitzenkandidatov je pri nas že ušel iz steklenice - praviloma za javnosti dobro znane osebnosti, katerih ime je ponekod celo del imena stranke, pa se na kandidatnih listah pojavlja več kandidatov, ki so med volivci povsem neznani. Interes politične stranke je, poleg prepričevanja s programom, vzbuditi zaupanje ter doseči večjo odmevnost in privlačnost s kandidati. Ena od rešitev so lahko "navidezni" kandidati, to so volivcem znane osebe, ki naj stranki zagotovijo čim več glasov, čeprav ti kandidati nimajo ne namena ne želje postati poslanci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Vezaj, pomišljaj in dolgi pomišljaj

dr. Nataša Hribar, 24.7.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2014Tokratni kotiček bo namenjen trem ločilom. Z njim bom odgovorila na vprašanje naše dolgoletne zveste bralke, ki me je po elektronski pošti spraševala, kako in kdaj se uporablja dolgi pomišljaj ter kako ga lahko zapišemo samo z uporabo tipkovnice (da nam ga torej ni treba vedno znova iskati med simboli).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Pravni napovednik

Irena Vovk, 24.7.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Razumevanje regulatorne ujetosti

mag. Peter Skok, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Peter Skok, Pravna praksa, 29-30/2014Globalna finančna kriza, sprožena leta 2008, je med drugim pokazala tudi na problem regulatorne ujetosti (ang. regulatory capture). Ključno vprašanje ob tem je, ali regulatorna ureditev posameznega področja uspešno služi javnemu interesu ali pa mu škoduje v različnih razsežnostih (tržne razmere, učinkovitost itd.). Poglejmo si, kdo so deležniki regulatornega procesa, ter povzemimo novejša spoznanja o tem pojavu in mehanizme delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014Sodišče EU Sodbe Sodišča 17. julij Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 14. julij Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Prodaja kreditnih terjatev, depozitov in DDV

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014V zvezi z vprašanji glede obdavčitve prodaje kreditnih terjatev je treba najprej ugotoviti, kaj predstavlja prevzemniku terjatev plačilo za opravljeno storitev odkupa terjatev. Če diskont, provizija ali stroški pomenijo plačilo za njegovo opravljeno storitev, se davčna osnova določi v skladu z drugim odstavkom 39. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Pravilnik). Če davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve (zapadlih in tudi nezapadlih terjatev), izterja znesek, ki je večji od zneska, plačanega za terjatev upniku, je treba tudi od tega zneska na podlagi četrti odstavka 39. člena Pravilnika obračunati DDV, če plačilo predstavlja plačilo za opravljeno storitev. V primerih odstopa terjatev, ko se stranki izrecno ne dogovorita za provizijo, je višino morebitnega plačila za storitev treba ugotoviti iz okoliščin posameznega primera. Tudi v primerih, ko se stranki izrecno ne dogovorita za provizijo, so storitve lahko opravljene za plačilo, saj je plačilo lahko zajeto v odbitku (diskontu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uporaba podatkov o gledanosti televizijskih programov

Irena Vovk, 24.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014Podjetja, ki ponujajo elektronske komunikacije (operaterji elektronskih komunikacij), se soočajo z dejstvom, da se merjenje gledanosti televizijskih programov trenutno izvaja na omejenem vzorcu nekaj sto gospodinjstev, ki na podlagi soglasja sodelujejo v panelu, s katerim se ugotavlja gledanost posameznih vsebin. Kot je Informacijski pooblaščenec že zapisal v Smernicah o varstvu osebnih podatkov pri digitalni televiziji ( http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice__DTV.pdf ), je zaradi dvosmernosti komunikacije pri digitalni televiziji iluzorno pričakovati, da bi si operaterji zatiskali oči pred podatki o tem, kateri program ob določeni uri gleda določeni uporabnik in kaj se ob tem času na tem programu predvaja. Nabor podatkov, ki jih že zaradi narave stvari prejme ponudnik digitalne televizije, je širok, saj so poleg že omenjenih podatkov zanimivi tudi podatki o tem, kdaj je naročnik preklopil na program, ali je vsebino ustavil ali previl ipd. Podatki se nanašajo na različne načine ogleda televizijskih vsebin, ki poleg linearne televizije zajemajo tudi gledanje z zamikom ter gledanje vsebine na zahtevo. Z obdelavo teh podatkov bi lahko operater bolje prilagajal pakete, ki jih ponuja (na primer iz sheme programov umaknil neki program, ki je slabo gledan), izboljšal kakovost in obseg storitev. Podatke naj bi za operaterja analiziralo neko podjetje, ki ima ustrezno znanje in orodja. To podjetje naj bi od operaterja dobilo psevdonimizirane ali anonimizirane podatke o gledanosti, operaterju pa bi na podlagi statističnih obdelav omogočilo grafične in statistične podatke o gledanosti (na primer primerjave med gledanostjo kanalov po paketih, regijah ali času gledanja). Vsem drugim zainteresiranim strankam pa naj bi omenjeno podjetje proti plačilu zagotavljalo agregirane podatke o razmerah na trgu v smislu valutne raziskave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Domneva pravičnega nadomestila pri poprevzemni izključitvi manjšinskih delničarjev

mag. Jure Levovnik, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 29-30/2014Določba 68. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) določa pogoje, pod katerimi se v primeru izključitve manjšinskih delničarjev v trimesečnem poprevzemnem obdobju uporablja posebna ureditev, ki se nanaša na določitev vrste in višine denarne odpravnine za izključene manjšinske delničarje. Posebna ureditev iztisnitve po ZPre-1 se razlikuje od splošne ureditve po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) samo glede vrste in višine denarne odpravnine. Po ZPre-1 se pod določenimi pogoji domneva, da je treba nadomestilo, ponujeno v prehodni prevzemni ponudbi, šteti kot pravično tudi za pozneje izključene manjšinske delničarje. V tem prispevku bom - zlasti v luči določb Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem in novejše prakse slovenskih sodišč - predstavil aktualno problematiko v zvezi s pogoji za veljavnost te domneve in v zvezi z vprašanjem, ali je domneva izpodbojna ali ne. Predstavil bom tudi nekatere po mojem prepričanju napačne razlage teh pogojev v slovenski literaturi in sodni praksi, ki prevzemnikom v nekaterih primerih omogočajo okoriščanje na račun manjšinskih delničarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev zaposlenega

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Delovna razmerja, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014V družbi zaposlenemu izplačujejo nadomestilo za uporabo lastnega orodja in naprav, ki se po 6. točki prvega dostavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) do višine 2 odstotkov mesečne plače delojemalca oziroma največ do višine 2 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. V kakšni višini se nadomestilo všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju

Potočnik Maja, Prebil Maja, 24.7.2014

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 29-30/2014Zakonodajalec je z zadnjimi spremembami Zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E), ki so začele veljati 16. aprila 2014, določil pravno podlago za sprejetje podzakonskega akta Vlade, s katerim se podrobneje uredijo finančna zavarovanja pri javnem naročanju. Dne 26. junija 2014 je Vlada izdala Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, ki določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerno višino zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi
2014(44)
> Julij(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK L MN OP QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov