O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Uber kapitalizem

dr. Aleš Završnik, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 29-30/2015Podjetje Uber je tehnološko podjetje iz Silicijeve doline, ustanovljeno s sredstvi, pridobljenimi na platformi množičnega financiranja (angl. crowdfunding; ta platforma omogoča zbiranje sredstev neposredno od kupcev ali naročnikov in obid tradicionalnih poti investiranja), njegovi sodelavci oziroma lastniki pa so (gotovo) začeli na kateri od delavnic o coworkingu, če ne v garaži. Podjetje je razvilo mobilno aplikacijo, ki potrošnikom s pametnimi telefoni omogoča, da podajo zahtevo za prevoz, ta pa je potem posredovana Uberjevim voznikom z lastnimi vozili, ki so na enaki poti. Storitev je dostopna v 58 državah in 300 mestih po svetu. Omogoča bolj ekološko in učinkovito gospodarjenje, saj je ceneje in preprosteje "deliti zadnji sedež kot biti lastnik avtomobila".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zavrnitev izplačila nadomestila za padec vrednosti nepremičnine zaradi gradnje avtoceste

Lena Šutanovac, 23.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 29-30/2015Jean Couturon je francoski državljan, lastnik večjega zgrajenega kompleksa, del katerega je tudi grad Château de Bach, ki je uvrščen na francoski seznam zgodovinskih spomenikov. Znamenita in fascinantna zgradba je priljubljena turistična atrakcija v regiji, kljub temu pa so se lokalne oblasti leta 2000 odločile zgraditi avtocesto prav mimo gradu, kar je po mnenju pritožnika povzročilo precejšnjo negativno eksternalijo, za katero ni prejel pravične odškodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Razpisi

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 Ur. l. RS, št. 50/15 1. Direktor - Inkubator; rok je 27. julij. 2. Direktor - Javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije; rok je 9. avgust. Ur. l. RS, št. 53/15 3. Trije izvršitelji s sedežem na območju Okrožnega sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pravni napovednik

Irena Vovk, 23.7.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zloraba pravice do povračila potnih stroškov kot podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi

Luka Pust, 23.7.2015

Delovna razmerja

Luka Pust, Pravna praksa, 29-30/2015Delavec je v pogodbi o zaposlitvi navedel prebivališče v kraju, v katerem dejansko ni prebival. Ves čas trajanja pogodbe o zaposlitvi je za prevoz na delo in z dela prejemal povračilo stroškov za relacijo od kraja prebivališča, ki ga je navedel v pogodbi o zaposlitvi, do kraja sedeža delodajalca. Tudi ob vnovičnem delodajalčevem preverjanju delavčevega prebivališča je delavec navedel, da prebiva na naslovu, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je posumil, da delavec dejansko ne prebiva na naslovu, ki ga je sporočil, zaradi česar je pooblastil detektiva, ki je opravil poizvedovanje in pridobil dokaze o dejanskem prebivališču delavca, s katerega je delavec redno odhajal na delo. Na podlagi večtedenskega poizvedovanja in opazovanja je bilo ugotovljeno, da delavec dejansko ni prebival na naslovu, ki ga je navedel v pogodbi o zaposlitvi, temveč v kraju sedeža delodajalca. Poglejmo, ali lahko delodajalec delavcu na podlagi teh okoliščin (izredno) odpove pogodbo o zaposlitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Odločba o letnem dopustu

dr. Nana Weber, 23.7.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 29-30/2015Maja 2014 sem se zaposlil. Dobil sem odločbo o letnem dopustu, da mi v letu 2014 pripada 18 dni letnega dopusta. Letos konec maja mi je pogodba potekla, vendar delo še vedno opravljam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Šolski lonec

Irena Vovk, 23.7.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Že Hipokrat je vedel, da nas bolezni ne napadejo z jasnega neba,ampak se razvijejo iz vsakodnevnih pregreh proti naravi; ko se nakopičijo, pridejo navidezno nenadoma na dan. Ko spregovorimo o šolski prehrani, veliko staršev občuti nelagodje ob misli na močno predelano hrano intenzivnih okusov, rafinirane maščobe ter znatne količine bele moke in belega sladkorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Iskanje varnega pristana

Matej Tomažin, 23.7.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 29-30/2015Poletje je načeloma obdobje, ko naj bi bilo vse mirno. Toda letos je kar pestro, tako doma kot tudi v tujini. Poslovne časopise polnijo teme o Grčiji, privatizaciji, fiskalnem pravilu, nadzornikih SDH, polletnih rezultatih poslovanja podjetij in podobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Čaj z "nepristnim" okusom po pravu EU

Zoran Skubic, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Pravo EU piše občasno precej zanimive zgodbe, še zlasti kadar so v ospredju pravice potrošnikov. V moderni družbi, v kateri se vse bolj poudarja zdrav življenjski slog, namreč čedalje več proizvajalcev svoje izdelke trži pod gesli naravno, domače, avtohtono ali brez umetnih aditivov. Vprašanje pa so, kot vedno, meje dopustnega. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo precej zanimivo dilemo, in sicer je presojalo vprašanje, ali je v luči Direktive 2000/13/ES o označevanju živil dopustno tako označevanje čaja, ki nakazuje, kot da ima določen prepoznavni okus in s tem določene specifične sestavine, čeprav jih dejansko sploh nima. Drugače povedano, ali ima čaj "z naravnim okusom" po pravu EU sploh "okus", in če ga ima, po čem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 8. avgust 1945 - Mednarodno vojaško sodišče v Nürnbergu Francija, Velika Britanija, ZDA in Sovjetska zveza so podpisale sporazum o ustanovitvi mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu. Namen ustanovitve tega sodišča je bilo sojenje vojnim hudodelcem nacistične Nemčije. S
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Izraba dopusta po dnevih

Miha Šercer, 23.7.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 29-30/2015Zaposleni noče izrabiti dopusta v strnjenem nizu dveh tednov, temveč ga želi izrabiti po dnevih. Delovni proces sicer to omogoča in pri delodajalcu s tem soglašamo, zanima pa nas, ali to glede na zakonodajo sploh lahko storimo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Dokup pokojninske dobe

Irena Vovk, 23.7.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Varuh človekovih pravic je 9. julija vložil zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena, prvega in drugega odstavka 38. člena ter prvega in drugega odstavka 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ustavnost ZPIZ-2 namreč izpodbija v delu, ki se nanaša na pravne učinke dokupa pokojninske dobe na položaj tistih zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili pred uveljavitvijo ZPIZ-2 na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. decembra 1999 (ZPIZ), in na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru - ZSReg-F (Ur. l. RS, št. 17/15) - veljati začne 28. marca, uporabljati pa se začne 28. julija, razen določb nove 6. točke prvega odstavka 4.a člena za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vlada RS

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 46. redni seji (16. julij 2015): - razprava o razrezu proračunskih izdatkov za pripravo predlogov državnih proračunov za leti 2016 in 2017; - informacija o spremembi povprečnine za financiranje zakonskih nalog občin in načinu zagotavljanja s
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Plača

Nataša Skubic, 23.7.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Plača je temeljna pravica delavca in glavna obveznost delodajalca, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno (126. člen), da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pojem plačilo za delo je vsebinsko torej širši od pojma plača. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, v nekaterih primerih pa jesestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pravica do denarnega nadomestila delno brezposelnega obmejnega delavca

Jasmina A. Tabaković, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 29-30/2015V času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer je izogibanja državljanskim obveznostim vse več, nemalokrat pa se svojim obveznostim poskušajo izogniti tudi države članice EU, še zlasti če jih lahko nosilec socialnega varstva prevali obveznosti na nosilca sosednje države članice. Takega izogibanja socialnim dajatvam nemškega in nizozemskega organa je bila deležna tudi obmejna delavka H. J. Mertens. Zoper odločbo o zavrnitvi socialnega nadomestila za brezposelnost je vložila pritožbo na nizozemsko Osrednje pritožbeno sodišče, ki je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage določbe 71. člena Uredbe 1408/71.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vsebina PP št.29-30/2015

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/20153 UVODNIK Aleksander Pevec Pasti davčnih blagajn 6 GOSPODARSKO PRAVO Jelka Lugarič Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov? 8 MEDIJSKO PRAVO dr. Boštjan Makarovič Caveat webmaster in (samo)marginalizacija
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pozitivne obveznosti države in neprištevni storilci kaznivih dejanj

Igor Vuksanović, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Kazenski zakonik (KZ-1) v 70.a in 70.b členu ureja dva varnostna ukrepa: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu (v nadaljevanju: zdravljenje v zavodu) ter obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (v nadaljevanju: zdravljenje na prostosti). Ogledali si bomo nekatere značilnosti te zakonske ureditve, pri čemer pa se bomo omejili na prvi ukrep (ki zajema "težke" primere). Povod za pisanje so primeri iz prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Manjkajoče soglasje etažnega lastnika za najem posojila v breme rezervnega sklada

dr. Anita Napotnik, 23.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 29-30/2015Etažni lastniki želijo najeti posojilo v breme rezervnega sklada, za kar potrebujejo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki se s tem ne strinjajo, izvedba načrtovanih del pa zgolj z zbranimi sredstvi rezervnega sklada ni mogoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Posredovanje osebnih podatkov fizičnih oseb javnemu podjetju

Irena Vovk, 23.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Ali sme javno komunalno podjetje od lastnika stanovanja, ki je priključeno na skupni vodomer z več uporabniki, zahtevati posredovanje osebnih podatkov drugega uporabnika istega odjemnega mesta? Javno podjetje podatke potrebuje za vnovično določitev delilnega razmerja med uporabniki storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Tokrat o številih in števnikih

dr. Nataša Hribar, 23.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2015Veste, kako z besedo izpišemo število 600? Najbrž se marsikdo med vami zdaj praska po glavi in tuhta, kateri zapis je pravilen; pišemo šesto ali šeststo? Pravilen je seveda drugi zapis, saj števnike višjih vrednosti tvorimo s sklapljanjem števk in pri tem v zapisu ničesar ne izpuščamo. Res pa je, da pri izgovoru soglasniški sklop -stst- zelo poenostavimo in besedo izgovorimo preprosto Ššesto] oz. z nekoliko podaljšanim -s-. Problematična pri zapisovanju so ponavadi še števila 50, 60 in 90, pri katerih radi izpustimo -t- oz. -st-: petdeset, šestdeset, devetdeset (narobe: *pedeset, *šesdeset, *devedeset).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Namerno zavajanje - ali res nerazumevanje?

mag. Matevž Krivic, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2015Na Ustavnem sodišču strokovno poraženi zagovorniki sodb v zadevi Patria ne odnehajo. Ker ugotovitvam Ustavnega sodišča o očitnem kršenju ustavnega načela zakonitosti v zadevi Patria nihče od njih ne upa neposredno nasprotovati (neposredno sva nekatere slabosti v utemeljitvi teh stališč doslej kritizirala le dr. Avbelj in jaz kot podpornika teh stališč Ustavnega sodišča), se v dnevnem in v strokovnem tisku zdaj uprizarja navidezna bitka za interpretacijo o pravem pomenu teh odločitev Ustavnega sodišča. Po ponesrečenih nastopih dr. Primoža Gorkiča, Branka Masleše in mag. Andreja Ferlinca v to navidezno "bitko za interpretacijo" zdaj vstopa še "sveža sila", mag. Tea Melart.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Varstvo konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen zdravil

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Varstvo konkurence, cene

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Bistvo presoje v konkretni zadevi je skoncentrirano na vprašanje obstoja usklajenega ravnanja glede usklajenega določanja cen v spornih postopkih javnega naročanja, pri čemer glede na pravni okvir tedaj veljavnih določb ZZdr-1 nikakor ni mogoče zaključiti, da je bilo enotno določanje (vseh) cen zdravil za uporabo v humani medicini v ponudbah v postopkih javnega naročanja edino pravno dopustno ravnanje, katero bi sicer, per se, vodilo do zaključka o zgolj (racionalnem) vzporednem obnašanju veletrgovcev z zdravili. Iz odločbe Agencije izhaja, da so kršiteljice v okviru postopkov javnega naročanja oblikovale ponudbe za širok nabor zdravil za uporabo v humani medicini, kar pomeni, da se cena za vsa zdravila (sploh) ni oblikovala z uporabo 97.a člena ZZdr-1. Ker se očitek usklajenega ravnanja nanaša na "določanje cen zdravil za uporabo v humani medicini", to brez dvoma zajema tudi zdravila, katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1. Po tej določbi pa so se cene zdravil oblikovale prosto po pogojih trga. Zato, čeprav sicer drži, da so bile cene nekaterih zdravil za uporabo v humani medicini (izdanih na recept) preko njihove razvrstitve na ustrezni seznam regulirane ter da je bila v tem obsegu možnost konkuriranja veletrgovcev s cenovno politiko gotovo močno zožena, to ne velja za tisti del trga zdravil za uporabo v humani medicini (praviloma tistih, ki se izdajo brez recepta, OTC zdravila), katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi
2015(44)
> Julij(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A BCĆČD ĐEFGH I J K L M N OP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov