O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 52)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Odgovornost Demosa za izbris

mag. Matevž Krivic, 26.7.2012

Politične stranke

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2012Ob nenavadni "uvodniški" polemiki v prejšnjih dveh številkah PP najprej, v enem stavku, moj pogled. Za sam izbris (februarja 1992) in priprave nanj (1991) nosi polno odgovornost Demos (njegovo radikalno krilo) in nihče drug - za temu sledeče dvajsetletno sramotno izmikanje popravi storjene krivice pa so odgovorne prav vse naslednje vlade od prve do zadnje: vse "leve" za izmikanje in polovičarstvo, tiste z dr. Radom Bohincem kot notranjim ministrom pa še za precej več, o "prispevku" vseh treh desnih vlad pa je sploh škoda vsake besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Izbris, Demos in dejstva

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 26.7.2012

Politične stranke

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 29-30/2012V PP, št. 28/2012, je bilo mogoče prebrati uvodnik Antona Tomažiča, nekdanjega predsednika Zakonodajno-pravne komisije pri Skupščini RS v času osamosvojitve. V dokaj samoinkriminatornem besedilu avtor zapiše, da je bil Demos nekaj najlepšega, kar se je zgodilo slovenskemu narodu. Ne da bi se spuščali v celovito ocenjevanje vloge Demosa, ki bi preseglo namen tega prispevka, lahko z vidika izbrisa (na katerega se uvodnik v svojem bistvu nanaša) s precejšnjo gotovostjo zatrdimo, da je bil Demos nekaj najslabšega, kar se je zgodilo izbrisanim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O zlonamernem blatenju Demosa

dr. Dragan Petrovec, 26.7.2012

Politične stranke

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 29-30/2012Na moje pisanje se je kritično odzval kolega Tomažič, ki mi pripisuje marsičesa preveč. Nikakršne jeze ali maščevalnosti ni zaradi manj radodarnih državnih jasli, iz katerih naj bi se obilno napajali razni inštituti Pravne fakultete. Jezo, ki jo je utemeljeno razbral, gojim zoper vsakogar, ki zlahka krši človekove pravice. Če pa gre še za tak primer, kot so izbrisani, jo je treba ohranjati, "vse dokler krivci ne priznajo svojega dejanja in popravijo, kar je še mogoče" - da ponovim besede Tomažiču in meni bližnjega krščanskega misleca Vinka Ošlaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rejništvo in preživnina

mag. Nada Caharijaz Ferme, 26.7.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 29-30/2012Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, ali drugega zakona, ter je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Za otroka v rejništvu plačuje država rejnikom rejnino (prvi odstavek 50. člena ZIRD), starši pa so še vedno dolžni prispevati za njegovo preživljanje. Ker zakon tega izrecno ne navaja, se v praksi na tem področju odpira kar nekaj dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Sankcije v primeru kršitve predkupne pravice

Nadija Šuler, 26.7.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Nadija Šuler, Pravna praksa, 29-30/2012Predkupna pravica pomeni omejitev lastninske pravice, ki ima podlago v 37. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in je lahko določena v javnem ali zasebnem interesu. Lahko je dogovorjena s pogodbo (pogodbena predkupna pravica) ali pa predpisana z zakonom (zakonita predkupna pravica). Slednja se bistveno pogosteje pojavlja pri prometu z nepremičninami kot s premičninami. Pogodbeno predkupno pravico v celoti ureja Obligacijski zakonik (OZ), zakonita predkupna pravica pa ni celovito obdelana v nobenem zakonu, temveč po delih v zakonih, ki pokrivajo različna področja, kot bom pojasnila v nadaljevanju. Posebna vrsta predkupne pravice je pravica družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za nakup poslovnega deleža, določena v četrtem odstavku 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Gre za zakonito predkupno pravico, ki pa jo je mogoče izključiti z družbeno pogodbo. Med zakonito in pogodbeno predkupno pravico obstajajo številne razlike, predmet tega prispevka pa so razlike v sankcijah zaradi kršitve te pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Predlaganje REK obrazcev za družinske pomočnike

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012S sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) se spreminja obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezne zavarovance. V skladu z 9. členom ZUJF se za družinske pomočnike - zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) obračunava in plačuje tudi prispevek delodajalcev za obvezno zdravstveno zavarovanje in prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vsebina PP št.30/2012

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012stran 3 UVODNIK dr. Stane Vlaj In kje je ostal sodnik? stran 6 IZVRŠBA Andrej Ekart Skladnost sklepov o izvršbi COVL z minimalnimi standardi Uredbe o evropskem izvršilnem naslovu stran 9 CIVILNO PROCESNO P
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih - ZPos-E (Ur. l. RS, št. 48/12) - veljati začne 11. julija, uporabljati pa se začne 1. avgusta. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih i
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vlada rs

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 23. seji (19. julij 2012): - predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016; - izhodišča za pripravo predloga Proračuna RS za leto 2013 in predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 201
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Oprostitev plačila davkov od dohodkov uslužbencev OZN in specializiranih agencij OZN

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Pojasnilo DURS, št. 4210-5068/2012-3, 15. junij 2012 • Za uslužbence Organizacije združenih narodov (OZN) in uslužbence specializiranih agencij OZN se uporabljata Konvencija o privilegijih in imunitetah Združenih narodov oziroma Konvencija o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij, ki določata, da so uslužbenci oproščeni davkov na plače in honorarje, ki jih izplača OZN ali specializirana inštitucija OZN. Ali je mogoče navedene konvencije razlagati tako, da je davčni zavezanec (rezident Slovenije) oproščen plačila dohodnine od plače, ki jo prejema pri specializirani agenciji OZN?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rasizem v nogometu - kaj nam lahko pove primer Terry

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.7.2012

Šport in organizacije, Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2012V petek, 13. julija letos, je londonsko okrožno sodišče angleškega nogometaša Johna Terryja oprostilo obtožbe, da je oktobra lani na tekmi angleške lige Premier med moštvoma Queens Park Rangers (QPR) in Chelsea z rasističnimi izrazi žalil igralca QPR Antona Ferdinanda. Ob koncu tekme naj bi med obema igralcema prišlo do konflikta z izmenjavo kretenj in besed, pri čemer naj bi Terry temnopoltemu branilcu QPR med drugim izrekel: "fuck off, fuck off, yeah, yeah and you fucking black cunt, fucking knobhead". Primer je prevzelo tožilstvo, zadeva pa je v Angliji in tudi širše zaradi pomena nogometa, problema rasizma v športu in na splošno ter zvezdniškega statusa obeh vpletenih zbudila veliko pozornosti. Je bil ta petek 13., ko je okrožni sodnik svetnik Howard Riddle Terryja in dubio pro reo oprostil obtožbe, res slab dan za šport?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O referendumu, Državnem svetu in spremembah Ustave

dr. Drago Zajc, 26.7.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 29-30/2012Ureditev referenduma in vzpostavitev posebnega Državnega sveta ob Državnem zboru sta posebni t. i. ustavni izbiri, ki smo ju sprejeli na začetku slovenske tranzicije, ki je potekala v posebnih okoliščinah, in zapisali v Ustavo - poleg proporcionalnega volilnega sistema z nizkim štiriodstotnim pragom, močnejšo vlogo Državnega zbora v razmerju do vlade (oblikovanje vlade v dveh korakih), pa tudi neposredno izvoljenega predsednika države z manjšimi pristojnostmi. Pri ureditvi referenduma na državni ravni je verjetno šlo za določeno predpostavko (iluzijo) o neposredni demokraciji, ki je veljala v prejšnjem socialističnem sistemu, lahko pa je tudi posledica nekaterih idealističnih predstav o demokraciji zaradi pomanjkanja državotvorne tradicije. Avtorji Ustave so nedvomno hoteli dati državljanom nove samostojne države čim več besede pri njenem upravljanju, misleč, da bo državljanska razsodnost omejevala in preprečevala odločitve političnih in strankarskih elit, zastopanih v parlamentu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izdelava programa razreševanja presežnih delavcev

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Drugi odstavek 96. člena ZDR, ki določa obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev v primeru, če v časovnem obdobju treh mesecev postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev, pride v poštev le takrat, če obveznost izdelave programa ni podana že glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZDR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Prekrški - zastaranje izvršitve sankcije - uklonilni zapor

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Predlog za določitev uklonilnega zapora je dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Posredovanje diagnoze sodniku zaradi izostanka z naroka

Irena Vovk, 26.7.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2012Ali lahko sodnica poleg zdravniškega opravičila zahteva še kakšen drug dokument oziroma podatek (na primer podatek o zdravstvenem stanju), ki izkazuje upravičenost stranke ali priče, da izostane z naroka? Sodnica je namreč stranki zagrozila z denarno kaznijo, če se naroka ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Ureditev fikcije vročitve kot fikcija pravne države

Jaka Pengov, 26.7.2012

Civilni sodni postopki

Jaka Pengov, Pravna praksa, 29-30/2012Danes se slovenskemu pravosodnemu sistemu pogosto očita, da ne sledi ustavnemu načelu pravne države. Pri tem je kritika največkrat splošna in površna, le redko pa se zgodi, da se slovenskemu pravosodju in njegovi normativni podlagi očita konkretne pomanjkljivosti, nedoločnosti ali nedoslednosti. V tem prispevku kritično ovrednotim veljavno ureditev vročanja sodnih (in upravnih) pisanj s fikcijo vročitve po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) in Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter neenotno sodno prakso na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Sprememba delodajalca - prenos gospodarske entitete

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012V obravnavanem primeru je ugotovljeno le, da družba V. d. d. opravlja podobne (ali enake) storitve, kot so se opravljale v ukinjeni enoti tožene stranke, ni pa ugotovljen noben drug kriterij, ki bi kazal na prenos gospodarske entitete oziroma organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti. Presoja, da do prenosa dela podjetja ni prišlo, je pravilna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Pridobivanje osebnih podatkov od Inšpektorata za delo

Irena Vovk, 26.7.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2012Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zanima, ali sta 271. in 272. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) pravna podlaga za pridobivanje osebnih podatkov iz zapisnika in vse pripadajoče dokumentacije, ki se nanaša na ugotovitve Inšpektorata za delo glede delovnih nezgod. Člena v povezavi z določbami Obligacijskega zakonika (OZ) zavodu dajeta regresno pravico za uveljavljanje povrnitve škode od posameznika ali delodajalca, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Zadeva HIT: slovensko izvozno usmerjeno igralništvo naletelo na čer

dr. Janja Hojnik, 26.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 29-30/2012Oglaševanje tujih igralnic se pod določenimi pogoji lahko prepove, in sicer, če varstvo igralcev tam ni enakovredno, je v zadevi HIT odločilo Sodišče EU. Odločitev neposredno zadeva Slovenijo, saj je družba HIT eden nosilcev slovenskega gospodarstva. Zato toliko bolj preseneča dejstvo, da slovenska vlada ni posredovala v postopku pred Sodiščem EU, če ne iz drugega razloga, pa zato, da bi zagovarjala slovenske standarde varstva igralcev na srečo, o (ne)ustreznosti katerih je bilo v zadevi govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti zaradi odsotnosti z dela

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Če delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to nedvomno predstavlja hujšo kršitev pogodbene obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je bila seznanjena s tem, da od 1. avgusta 2009 nima odobrenega bolniškega staleža, saj se zoper odločbo z dne 13. julija 2009 ni pritožila, zato je ta odločba postala dokončna in s tem ji je bil bolniški stalež zaključen. To pa pomeni, da je bila z dela odsotna, ne da bi za to obstajal opravičljiv, z zakonom določen razlog.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Skladnost sklepov o izvršbi COVL z minimalnimi standardi Uredbe o evropskem izvršilnem naslovu

Andrej Ekart, 26.7.2012

Civilni sodni postopki

Andrej Ekart, Pravna praksa, 29-30/2012V praksi se pogosto zgodi, da posamezni izvršilni oddelki okrajnih sodišč prejmejo predloge upnikov, naj se pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga izda Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (COVL), potrdi kot evropski izvršilni naslov v skladu s 6. členom Uredbe o evropskem izvršilnem naslovu. Treba je opozoriti, da se kot evropski izvršilni naslov lahko potrdi le prva in tretja točka sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tj. sklep o plačilnem nalogu in sklep o stroških, saj sta lahko le ti dve točki izreka izvršilni naslov. Druga točka sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tj. pogojna dovolitev izvršbe za primer, da dolžnik ne bo ugovarjal ali bo njegov ugovor zavržen, štet za umaknjenega zaradi neplačila sodne takse ali zavrnjen kot neobrazložen, ni predmet potrjevanja kot izvršilni naslov, saj lahko država dovoli opravo prisilnih ukrepov le na svojem ozemlju. Prisilni ukrepi, ki jih slovensko sodišče odobri, lahko namreč učinkujejo le na slovenskem ozemlju in se ne morejo raztezati na ozemlje druge države (na primer slovenski izvršitelj ne more opravljati rubežev na ozemlju tuje države). V nasprotnem primeru bi šlo za poseg v suverenost druge države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Pravni interes pobudnika in dopis ZPIZ

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Upravni postopek in upravne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Ustavna pritožba zoper dopis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 1 5 9871446 z dne 22. junija 2012 se zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vlaganje v opredmetena osnovna sredstva, ki jih podjetnik ne izkazuje v poslovnih knjigah

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Pojasnilo DURS, št. 4212-4452/2011, 12. januar 2012 • Ali se stroški vlaganj samostojnega podjetnika v poslovni prostor, ki je v lasti podjetnika kot fizične osebe, štejejo za davčno priznane odhodke, če podjetnik poslovnega prostora ne izkazuje v poslovnih knjigah, ga pa uporablja za opravljanje dejavnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Javno financiranje gospodarskih javnih služb in nov sveženj - SSGP II

dr. Aleš Ferčič, 26.7.2012

PRORAČUN, Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 29-30/2012Pred kratkim je Evropska komisija objavila še zadnjega od virov, ki tvorijo nov "sveženj - SSGP II". Ta vsebuje pojasnila in pravila javnega financiranja služb oziroma storitev splošnega gospodarskega pomena, ki naj bi izboljšala dosedanji sistem v smislu njegove večje razumljivosti, preprostosti in prožnosti. Če upoštevamo probleme v praksi, lahko mirno rečemo, da gredo zastavljeni cilji v pravo smer. Lahko enako rečemo glede ukrepov, s katerimi naj bi se ti cilji uresničili?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Regres za letni dopust

mag. Nataša Belopavlovič, 26.7.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 29-30/2012V naši družbi so se odločili, da bodo delavcem izplačali regres za letni dopust v skladu z novelo Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12-A). Menimo, da ta zakon velja za javni, ne pa tudi za zasebni sektor.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi
2012(52)
> Julij(52)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H IJ K LMNOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov