O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 21
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 512)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Časovni standardi za leto 2016

Irena Vovk, 21.7.2016

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je na podlagi 60.c člena Zakona o sodiščih (ZS) in s soglasjem ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča že sredi junija sprejel časovne standarde za leto 2016, s katerimi je določen pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah ter stopnjah sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Minimalno trajanje letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.7.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 29-30/2016Še danes nekateri delodajalci ne vedo, da delavec, ki dela štiri dni v tednu, in delavec, ki dela šest dni v tednu, nimata enakega minimalnega trajanja letnega dopusta. Drugo pereče vprašanje v praksi pa je, ali se dodatni dnevi letnega dopusta prištevajo k osnovi ali lahko že s seštevkom dosežejo zakonski minimum trajanja letnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Nove obveznosti delniških družb do obveščanja KDD

Daniela Mozetič, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Daniela Mozetič, Pravna praksa, 29-30/2016Delniške družbe so v zadnjih mesecih s strani Centralne klirinško depotne družbe, d.d., (KDD) pričele prejemati obvestila o postopnem uvajanju mednarodnih standardov izvajanja korporacijskih dejanj, skladno s katerimi jih KDD poziva k spoštovanju mednarodnih standardov o izvedbi korporacijskih dejanj in posledičnem obveščanju KDD o korporacijskih dejanjih, vključno z obveščanjem o sklicih skupščin. Mednarodni standardi naj bi postali zavezujoči v začetku leta 2017, postavlja pa se vprašanje, kakšne so posledice kršitev teh obveznosti, zlasti ali bodo imele vpliv na veljavnost korporacijskih dejanj, v konkretnem primeru na sklice skupščin, in zakaj je potrebno še dodatno obveščanje prek KDD, poleg že predpisanega pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d., in drugih medijev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna negotovost dedičev v zvezi s cenitvijo premoženja

Tina Čeh, 21.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 29-30/2016V praksi je zaznati težave dedičev, kadar sodišče v zapuščinskem postopku ne opravi cenitve premoženja v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju (ZD), dediči pa po ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Gre za primere, ki vplivajo na pravno negotovost dedičev in so hkrati vprašljivi z vidika ekonomičnosti postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016 22. julij 1937 - Neuspela reforma ameriškega sodstva Ameriški senat je zavrnil predlog ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta (The Judiciary Reorganization Bill of 1937), s katerim bi se povečalo število sodnikov Vrhovnega sodišča ZDA. Roosevelt je želel povečati š
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016 Ur. l. RS, št. 44/16 1. Podpredsednik Višjega sodišča v Kopru - Sodni svet; rok je 24. julij. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Cerknici - Sodni svet; rok je 24. julij. Ur. l. RS, št. 47/16 3. Direktor - Slovenski filmski center, jav
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Načelo ne bis in idem skozi prizmo Schengenskega sporazuma

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pri prepovedi dvojnega (večkratnega) kazenskega pregona ali kaznovanja za ista prepovedana ravnanja - tj. doktrini ne bis in idem - gre za temeljno načelo kaznovalnega prava, hkrati pa za eno ključnih in neodtujljivih človekovih pravic. Vsebuje jo vrsta nacionalnih in nadnacionalnih področnih pravnih virov, tako tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (LEUTP) v 50. členu kot tudi Konvencija o izvrševanju Schengenskega sporazuma (KISS) v 54. členu. Mobilnost blaga, storitev in ljudi znotraj notranjega ozemlja Unije, zlasti pa znotraj t. i. schengenskega območja, s seboj prinese tudi vse večje čezmejne učinke delovanja kriminalnih združb. Zato je še kako pomembno, da se razjasni, kdaj se je v eni državi članici kazenskopravna obravnava domnevnega storilca tudi dejansko začela, saj od tistega trenutka dalje tovrstno postopanje pristojnih organov v drugih državah članicah (in idem) ne bo več mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Izločitvena pravica na nepremičninah

Nadija Šuler, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

Nadija Šuler, Pravna praksa, 29-30/2016Tako pri izločitveni pravici po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot pri ugovoru tretjega po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) gre za konflikt med lastninsko (po ZIZ lahko tudi drugo stvarno ali obligacijsko) pravico na eni strani in pravico upnika do poplačila terjatve na drugi. To pa še ne pomeni, da sta izločitveni upnik v stečajnem postopku in tretji, ki uveljavlja nedopustnost izvršbe po ZIZ, v enakem položaju, saj navedena zakona določata različne predpostavke za izločitveno tožbo v stečajnem postopku in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravila odškodninske odgovornosti letalskega prevoznika zaradi slabše namestitve potnika na letu

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pravice letalskih potnikov so skoraj že stalnica odločanja Sodišča EU, predvsem ko mora to obravnavati vprašanja v zvezi z ureditvijo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom. Pri tem se seveda ne more izogniti niti dilemam, ki izhajajo iz dejstva, da marsikateri potnik lahko doživi, da ga zaradi vrste razlogov - bolj utemeljenih ali malo manj - na samem letu namestijo slabše, kot je bilo prvotno obljubljeno (t. i. downgrade). V tem primeru imajo potniki, ki so bili umeščeni v nižji razred, pravico do znižanja cene vozovnice od 30 do 75 odstotkov. Pa ima pravico do tovrstne odškodnine tudi potnik na t. i. enotnih vozovnicah, in če da, v kolikšni višini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Mafijska ali normalna država?

dr. Matej Avbelj, 21.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 29-30/2016V naslovu je zapisana težka, a le navidezna dilema. Njena teža je toliko večja zaradi lahkotnosti besed, s katerimi je predsednik vlade na strankarskem zborovanju opisal sedanjost oziroma prihodnost slovenske države. Sproščenost, s katero vrhovni slovenski voditelji, tudi opozicijski, v zadnjem času besedno lomastijo po državi in tudi drug po drugem, je sicer dih jemajoča. Tako ni niti najmanj presenetljivo, da temu razdiralnemu trendu sledita tudi javni prostor in s tem celotno slovensko občestvo. Preseneča pa, da se nič ne zgodi. Z najtežjimi besedami najlahkotneje opisujemo očitno nenormalne razmere v res publici, pa vendar, ko grmenje preneha, še naprej potujemo po dobro utrjeni gazi nenormalnosti. A kot rečeno, to je le navidezna dilema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba; vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, tudi predstavlja delodajalca in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Stroški predpravdnega izvedenskega mnenja

Vanja Maček, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

Vanja Maček, Pravna praksa, 29-30/2016Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz, saj ni upoštevno niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Upošteva se lahko le kot del strankinih navedb, ki so strokovno argumentirane. Če stranka naroči izdelavo takšnega izvedenskega mnenja, ji nastanejo določeni stroški, ki jih kasneje lahko uveljavlja v pravdi. Postavlja pa se vprašanje, ali se takšni stroški uveljavljajo v okviru glavnega zahtevka kot odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo ali kot del potrebnih pravdnih stroškov. Kot zaključuje Vrhovno sodišče RS, praksa višjih sodišč glede tega vprašanja ni enotna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - velja od 18. junija, ne glede na prejšnji odstavek se začnejo 1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolnitve do
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Dodatek za nedeljsko delo

Miha Šercer, 21.7.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 29-30/2016Delavec opravlja delo pri delodajalcu z glavno dejavnostjo 93.110 (obratovanje športnih objektov). V skladu s Kolektivno pogodbo za gostinstvo in turizem je do zdaj dobil dodatek za nedeljsko delo in praznik v višini 50 odstotkov, zdaj pa novo vodstvo pravi, da zanje kolektivna pogodba ne velja in da delavcem po internih pravilih pripada zgolj 10-odstotni dodatek. Poleg tega do zdaj še ni dobil izplačanega dodatka, ampak so mu vedno šteli opravljene ure na nedeljo in praznik v dobro po koeficientu 1,5 - tj. za 10 ur dela so mu šteli 15 ur. Delavec opravlja sezonsko delo poleti in opravljene ure nad polno prisotnostjo kompenzira z odsotnostjo pozimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna praznina v pravni praksi ali (4 x P)

mag. Milan Vajda, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 29-30/2016Obstajata zanimivi besedni igri, in sicer: "Pravna praznina ni pravni problem brez pravne rešitve" ali štiri črke P: "Pravna praznina v pravni praksi". Ob tem je treba poudariti, da ima na področju ekonomije izraz štiri črke P povsem drug in poseben pomen ter ga ne gre zamenjevati z njegovim "novim" pomenom na pravnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Obvladovanje psihosocialnega tveganja v delovnem okolju - spoznanja iz prakse

Simona Stanter, 21.7.2016

Delovna razmerja

Simona Stanter, Pravna praksa, 29-30/2016Če nam je mar za zdravje in uspešnost pri delu, potem obvladovanje stresa in psihosocialnega tveganja v delovnem okolju ne bi smelo ostati neuresničena zakonska obveznost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Avtor ni naveden, 21.7.2016

PRORAČUN

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016Prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Poslovna odškodninska odgovornost avtošole

Jernej Velikonja, 21.7.2016

Obligacije

Jernej Velikonja, Pravna praksa, 29-30/2016V pričujočem prispevku obravnavam odškodninsko odgovornost avtošole za škodo, ki jo kandidat utrpi med praktičnim usposabljanjem za pridobitev vozniškega izpita. V preteklosti je bilo sporno, kakšna je narava te odškodninske odgovornosti, saj so višja sodišča nemalokrat zavzela stališče, da gre za objektivno odgovornost avtošole. V zadnjem času pa se je v sodni praksi izoblikovalo enotno stališče, da gre v tem primeru za poslovno (pogodbeno) odškodninsko odgovornost, ki temelji na krivdnem principu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Refugees Welcome

Irena Vovk, 21.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Zakaj ne bi sobivali z begunci in begunkami ter z njimi delili svoje stanovanje ali hišo? Spletna platforma Refugees Welcome omogoča povezovanje beguncev in posameznikov, ki jim želijo ponuditi prostor za bivanje ter s tem prispevati k njihovi integraciji v slovensko okolje. Slovenska ekipa, sestavljena iz različnih neprofitnih in humanitarnih organizacij in aktivnih posameznikov, deluje že od jeseni 2015 in vse delo opravi prostovoljno in brezplačno. Njihovo delo pa seveda lahko podprete z donacijo. Refugees Welcome podpira lokalno razpršeno namestitev beguncev, ponuja pa tudi podporo pri vprašanjih, povezanih s sobivanjem. Prispevati želijo k ohranjanju odprte družbe, utemeljene na solidarnosti in enakosti za vse. Njihovo izhodišče je načelo, da bi morali imeti vsi ljudje enake možnosti in da nihče ni nelegalen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Odškodninska odgovornost delavca (učitelj)

Janja Cigoj, 21.7.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 29-30/2016Profesor športne vzgoje je bil določenega dne odsoten. V času njegove odsotnosti ga je nadomeščala učiteljica nemščine, odredbo za nadomeščanje je učiteljica prejela s strani vodstva šole. Med uro športne vzgoje se je ena od učenk poškodovala (zvin gležnja). Do poškodbe je prišlo, ker učiteljica nemščine ni pravilno namestila elementa za odskok, saj ni bila vešča njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Neustreznost in zastarelost ZPP glede brzojavov in telefaksov

Lena Šutanovac, 21.7.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 29-30/2016V teoriji je v Sloveniji mogoče vložiti vlogo po brzojavu ali telefaksu. V praksi pa so telefaksi pogosto v okvari, zmanjka jim črnila ali pa zaradi neznanih razlogov ne delujejo. Po faksu poslane vloge zato sodišča v praksi ne bodo obravnavala, saj je stališče Vrhovnega sodišča, da tveganje okvare naprave nosi stranka, tako kot če bi vlagala po navadni pošti. S takim stališčem pa se ne strinja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je v nedavni sodbi Tence proti Sloveniji ugotovilo, da so nekatere določbe slovenskega pravdnega postopka neustrezne in zastarele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vpogled v osebne podatke umrlih - statistika in raziskovanje

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Založba za pripravo leksikona potrebuje osebne podatke pokojnega profesorja, ki je bil zaposlen na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani. Na fakulteti imajo profesorjev evidenčni list za vodilni in strokovni kader (s fotografijo), vendar niso prepričani, ali smejo podatke posredovati založbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Letno poročilo Varuha za leto 2015

Irena Vovk, 21.7.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je konec maja, štiri mesece pred zakonsko določenim rokom, predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2015 in Poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM) za leto 2015. Priporočil je letos 83, manj kot prejšnja leta, vendar Varuh še vedno čaka na uresničitev nekaterih, podanih v preteklosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Prevzemi (M&A) v stečajnem postopku

Ilić Uroš, Brglez Uroš, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

mag. Uroš Ilić, Uroš Brglez, Pravna praksa, 29-30/2016Z izrazom mergers and acquisitions (M&A) označujemo skupek različnih transakcij, s katerimi investitorji pridobivajo poslovne deleže, delnice ali premoženje drugih družb. Gre za kompleksne transakcije, pri katerih so pogosto udeleženi subjekti iz različnih držav in pravnih sistemov, zato se je v mednarodni poslovni praksi uveljavila "standardna" struktura transakcij M&A, ki je pri večini teh v bistvenem podobna, s čimer se potek same transakcije precej olajša, saj so udeležencem iz različnih pravnih sistemov že vnaprej znani okvirni potek in faze postopka. Če v konkretnem primeru struktura transakcije M&A bistveno odstopa od običajne strukture tovrstnih transakcij, lahko to pri potencialnih investitorjih vzbudi nezaupanje in jih celo odvrne od oddaje ponudbe za nakup tarče ali pa investitorji ponudijo nižjo ceno, kot bi jo ponudili v običajnih okoliščinah prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vlada RS

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 96. redni seji (12. julij 2016): - informacija o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017 dalje; - poročilom o izvajanju izvedbenega
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 21 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

2016(44) 2015(44) 2014(44) 2013(43)
2012(52) 2010(45) 2009(53) 2008(50)
2007(45) 2006(39) 2005(27) 2000(26)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov