Literatura

Stran 3 / 21 Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 512)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Pozitivne obveznosti države in neprištevni storilci kaznivih dejanj Igor Vuksanović, 23.7.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Kazenski zakonik (KZ-1) v 70.a in 70.b členu ureja dva varnostna ukrepa: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu (v nadaljevanju: zdravljenje v zavodu) ter obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (v nadaljevanju: zdravljenje na prostosti). Ogledali si bomo nekatere značilnosti te zakonske ureditve, pri čemer pa se bomo omejili na prvi ukrep (ki zajema "težke" primere). Povod za pisanje so primeri iz prakse.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Uber kapitalizem dr. Aleš Završnik, 23.7.2015 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 29-30/2015Podjetje Uber je tehnološko podjetje iz Silicijeve doline, ustanovljeno s sredstvi, pridobljenimi na platformi množičnega financiranja (angl. crowdfunding; ta platforma omogoča zbiranje sredstev neposredno od kupcev ali naročnikov in obid tradicionalnih poti investiranja), njegovi sodelavci oziroma lastniki pa so (gotovo) začeli na kateri od delavnic o coworkingu, če ne v garaži. Podjetje je razvilo mobilno aplikacijo, ki potrošnikom s pametnimi telefoni omogoča, da podajo zahtevo za prevoz, ta pa je potem posredovana Uberjevim voznikom z lastnimi vozili, ki so na enaki poti. Storitev je dostopna v 58 državah in 300 mestih po svetu. Omogoča bolj ekološko in učinkovito gospodarjenje, saj je ceneje in preprosteje "deliti zadnji sedež kot biti lastnik avtomobila".
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Pravni napovednik Irena Vovk, 23.7.2015 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Pravni napovednik
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Normativni program Vlade RS Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Luksemburška kronika Irena Vovk, 23.7.2015 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Sodbe Sodišča
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Namerno zavajanje - ali res nerazumevanje? mag. Matevž Krivic, 23.7.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2015Na Ustavnem sodišču strokovno poraženi zagovorniki sodb v zadevi Patria ne odnehajo. Ker ugotovitvam Ustavnega sodišča o očitnem kršenju ustavnega načela zakonitosti v zadevi Patria nihče od njih ne upa neposredno nasprotovati (neposredno sva nekatere slabosti v utemeljitvi teh stališč doslej kritizirala le dr. Avbelj in jaz kot podpornika teh stališč Ustavnega sodišča), se v dnevnem in v strokovnem tisku zdaj uprizarja navidezna bitka za interpretacijo o pravem pomenu teh odločitev Ustavnega sodišča. Po ponesrečenih nastopih dr. Primoža Gorkiča, Branka Masleše in mag. Andreja Ferlinca v to navidezno "bitko za interpretacijo" zdaj vstopa še "sveža sila", mag. Tea Melart.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Varstvo konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen zdravil Avtor ni naveden, 23.7.2015 Varstvo konkurence, cene
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Bistvo presoje v konkretni zadevi je skoncentrirano na vprašanje obstoja usklajenega ravnanja glede usklajenega določanja cen v spornih postopkih javnega naročanja, pri čemer glede na pravni okvir tedaj veljavnih določb ZZdr-1 nikakor ni mogoče zaključiti, da je bilo enotno določanje (vseh) cen zdravil za uporabo v humani medicini v ponudbah v postopkih javnega naročanja edino pravno dopustno ravnanje, katero bi sicer, per se, vodilo do zaključka o zgolj (racionalnem) vzporednem obnašanju veletrgovcev z zdravili. Iz odločbe Agencije izhaja, da so kršiteljice v okviru postopkov javnega naročanja oblikovale ponudbe za širok nabor zdravil za uporabo v humani medicini, kar pomeni, da se cena za vsa zdravila (sploh) ni oblikovala z uporabo 97.a člena ZZdr-1. Ker se očitek usklajenega ravnanja nanaša na "določanje cen zdravil za uporabo v humani medicini", to brez dvoma zajema tudi zdravila, katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1. Po tej določbi pa so se cene zdravil oblikovale prosto po pogojih trga. Zato, čeprav sicer drži, da so bile cene nekaterih zdravil za uporabo v humani medicini (izdanih na recept) preko njihove razvrstitve na ustrezni seznam regulirane ter da je bila v tem obsegu možnost konkuriranja veletrgovcev s cenovno politiko gotovo močno zožena, to ne velja za tisti del trga zdravil za uporabo v humani medicini (praviloma tistih, ki se izdajo brez recepta, OTC zdravila), katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	In v Ustavi se je zapisalo ... Marta Dominika Jelačin, 23.7.2015 Ostalo
	Marta Dominika Jelačin, Pravna praksa, 29-30/2015Vsa resnica o pravnem varstvu človekovih pravic se pokaže ob vprašanju povračila škode, povzročene s kršitvijo človekovih pravic zaradi nepoštenega sojenja. Ko bi se moralo ugotoviti, kdo konkretno je za to dejanje odškodninsko odgovoren, ni več nobenega zanesljivega kažipota, so samo pravne praznine, prepuščene kar povzročiteljem teh kršitev, da jih zapolnijo s svojo prosto pravno presojo. Oškodovana stranka, ki pred sodiščem uveljavlja nastalo škodo, sodnike marsikdaj razjezi, ker se jim zdi nezaslišano, da jim kdo očita kaj takega. Branijo se, da je to samo sodna zmota, in sprašujejo, ali je mogoče dokazati, da je nastala po njihovi krivdi ali morda celo naklepno. Vsakdo se lahko zmoti, kam bi pa prišli, če bi za taka ravnanja odškodninsko odgovarjali, pojasnjujejo in dodajajo, da to potem ne bi bilo več neodvisno sojenje.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Caveat webmaster in (samo)marginalizacija prava človekovih pravic v informacijski dobi dr. Boštjan Makarovič, 23.7.2015 Človekove pravice
	dr. Boštjan Makarovič, Pravna praksa, 29-30/2015V zgodovini najdemo obdobja, ko pravo kljub svojemu nadaljnjemu obstoju samo sebe družbeno marginalizira. Najočitnejši primer so totalitarni sistemi, v katerih se sodni sistem uporablja izključno za opravičevanje de facto nebrzdanega nasilja oblasti. Najdemo pa tudi druge, manj skrajne primere: določbe o telegrafu in telegramih smo lahko v slovenskem Obligacijskem zakoniku ohranili in povzeli po starejši jugoslovanski ureditvi, vendar pa s tem pravniki nismo mogli ohraniti uporabe teh tehnologij v realnem poslovnem življenju. Pravo se je v obeh primerih marginalizacije odločilo še naprej govoriti svoj jezik - in ignorirati novo resničnost okoli sebe, pa naj bo ta brutalno družbeno skrpucalo ali pa vsesplošna prisotnost informacijske in komunikacijske tehnologije.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Pravica do denarnega nadomestila delno brezposelnega obmejnega delavca Jasmina A. Tabaković, 23.7.2015 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 29-30/2015V času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer je izogibanja državljanskim obveznostim vse več, nemalokrat pa se svojim obveznostim poskušajo izogniti tudi države članice EU, še zlasti če jih lahko nosilec socialnega varstva prevali obveznosti na nosilca sosednje države članice. Takega izogibanja socialnim dajatvam nemškega in nizozemskega organa je bila deležna tudi obmejna delavka H. J. Mertens. Zoper odločbo o zavrnitvi socialnega nadomestila za brezposelnost je vložila pritožbo na nizozemsko Osrednje pritožbeno sodišče, ki je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage določbe 71. člena Uredbe 1408/71.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov? Jelka Lugarič, 23.7.2015 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Jelka Lugarič, Pravna praksa, 29-30/2015Ne prav redko na točko VEM pride družbenik družbe, katere edini družbenik je, z namenom vložitve vloge za vpis v sodni register, in na referentovo vprašanje, v kakšni obliki ima družba odprto knjigo sklepov, odgovori: kaj pa sploh je knjiga sklepov? Ko tako vprašanje postavijo družbeniki enoosebnih družb, ki že dolgo obstajajo, vprašanje vzbudi pozornost. Zato bom v tem prispevku pojasnila, čemu je knjiga sklepov namenjena, kaj se vanjo vpisuje in zakaj jo enoosebne družbe pri nas morajo imeti.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana) zunaj stečaja s poudarkom na roku za izpodbijanje Sanja Vujanović, 23.7.2015 Obligacije, Civilni sodni postopki
	Sanja Vujanović, Pravna praksa, 29-30/2015Splošno pravilo civilnega prava je, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Upnik ima interes, da se čim prej in v celoti poplača iz dolžnikovega premoženja, dolžnik pa ima lahko interes, da se plačilu izogne in svoje premoženje zmanjšuje z namenom škodovati upnikom. To lahko stori bodisi tako, da svoje premoženje prenese na tretjo osebo, s katero se dogovori, da mu bo še naprej omogočala uživanje prenesenega premoženja, bodisi izpolnjuje svoje obveznosti le enemu od upnikov na škodo preostalih upnikov. Dolžnik tako zmanjša svoje premoženje, s katerim odgovarja za obveznosti, upniki pa ostanejo nepoplačani. Take položaje zakon želi preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, s katerim pravo daje upniku pravico, da poseže v tuja relativna (obligacijska) razmerja.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Pasti davčnih blagajn Aleksander Pevec, 23.7.2015 Poravnava davkov in prispevkov
	Aleksander Pevec, Pravna praksa, 29-30/2015V ponedeljek, 20. julija 2015, je Državni zbor pri ponovnem glasovanju še drugič sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Ob tem velja na kratko opozoriti na nekatere sporne rešitve, ki bi lahko imele neželene posledice.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Vsebina PP št.29-30/2015 Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/20153 UVODNIK Aleksander Pevec Pasti davčnih blagajn 6 GOSPODARSKO PRAVO Jelka Lugarič Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov? 8 MEDIJSKO PRAVO dr. Boštjan Makarovič Caveat webmaster in (samo)marginalizacija
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 8. avgust 1945 - Mednarodno vojaško sodišče v Nürnbergu Francija, Velika Britanija, ZDA in Sovjetska zveza so podpisale sporazum o ustanovitvi mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu. Namen ustanovitve tega sodišča je bilo sojenje vojnim hudodelcem nacistične Nemčije. S
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Izraba dopusta po dnevih Miha Šercer, 23.7.2015 Delovna razmerja
	Miha Šercer, Pravna praksa, 29-30/2015Zaposleni noče izrabiti dopusta v strnjenem nizu dveh tednov, temveč ga želi izrabiti po dnevih. Delovni proces sicer to omogoča in pri delodajalcu s tem soglašamo, zanima pa nas, ali to glede na zakonodajo sploh lahko storimo.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Dokup pokojninske dobe Irena Vovk, 23.7.2015 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
	Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Varuh človekovih pravic je 9. julija vložil zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena, prvega in drugega odstavka 38. člena ter prvega in drugega odstavka 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ustavnost ZPIZ-2 namreč izpodbija v delu, ki se nanaša na pravne učinke dokupa pokojninske dobe na položaj tistih zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili pred uveljavitvijo ZPIZ-2 na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. decembra 1999 (ZPIZ), in na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Vlada RS Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 46. redni seji (16. julij 2015): - razprava o razrezu proračunskih izdatkov za pripravo predlogov državnih proračunov za leti 2016 in 2017; - informacija o spremembi povprečnine za financiranje zakonskih nalog občin in načinu zagotavljanja s
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru - ZSReg-F (Ur. l. RS, št. 17/15) - veljati začne 28. marca, uporabljati pa se začne 28. julija, razen določb nove 6. točke prvega odstavka 4.a člena za
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Plača Nataša Skubic, 23.7.2015 Ostalo
	Nataša Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Plača je temeljna pravica delavca in glavna obveznost delodajalca, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno (126. člen), da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pojem plačilo za delo je vsebinsko torej širši od pojma plača. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, v nekaterih primerih pa jesestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Odločba o letnem dopustu dr. Nana Weber, 23.7.2015 Delovna razmerja
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 29-30/2015Maja 2014 sem se zaposlil. Dobil sem odločbo o letnem dopustu, da mi v letu 2014 pripada 18 dni letnega dopusta. Letos konec maja mi je pogodba potekla, vendar delo še vedno opravljam.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Šolski lonec Irena Vovk, 23.7.2015 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Že Hipokrat je vedel, da nas bolezni ne napadejo z jasnega neba,ampak se razvijejo iz vsakodnevnih pregreh proti naravi; ko se nakopičijo, pridejo navidezno nenadoma na dan. Ko spregovorimo o šolski prehrani, veliko staršev občuti nelagodje ob misli na močno predelano hrano intenzivnih okusov, rafinirane maščobe ter znatne količine bele moke in belega sladkorja.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Čaj z "nepristnim" okusom po pravu EU Zoran Skubic, 23.7.2015 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Pravo EU piše občasno precej zanimive zgodbe, še zlasti kadar so v ospredju pravice potrošnikov. V moderni družbi, v kateri se vse bolj poudarja zdrav življenjski slog, namreč čedalje več proizvajalcev svoje izdelke trži pod gesli naravno, domače, avtohtono ali brez umetnih aditivov. Vprašanje pa so, kot vedno, meje dopustnega. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo precej zanimivo dilemo, in sicer je presojalo vprašanje, ali je v luči Direktive 2000/13/ES o označevanju živil dopustno tako označevanje čaja, ki nakazuje, kot da ima določen prepoznavni okus in s tem določene specifične sestavine, čeprav jih dejansko sploh nima. Drugače povedano, ali ima čaj "z naravnim okusom" po pravu EU sploh "okus", in če ga ima, po čem?
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Iskanje varnega pristana Matej Tomažin, 23.7.2015 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 29-30/2015Poletje je načeloma obdobje, ko naj bi bilo vse mirno. Toda letos je kar pestro, tako doma kot tudi v tujini. Poslovne časopise polnijo teme o Grčiji, privatizaciji, fiskalnem pravilu, nadzornikih SDH, polletnih rezultatih poslovanja podjetij in podobno.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Romski svetnik potrjen - kaj pa zdaj? Blaž Kovač, 23.7.2015 Človekove pravice
	Blaž Kovač, Pravna praksa, 29-30/2015Občinski svet Občine Grosuplje je na seji 10. junija 2015 končno le "formalno normalno" potrdil mandat romskemu svetniku. Šest občinskih svetnikov je glasovalo za. Eden je bil proti. Petnajst se jih je vzdržalo.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 4 ... 21 \| Naslednja >>