Literatura

Stran 3 / 21 Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 512)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Zloraba pravice do povračila potnih stroškov kot podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi Luka Pust, 23.7.2015 Delovna razmerja
	Luka Pust, Pravna praksa, 29-30/2015Delavec je v pogodbi o zaposlitvi navedel prebivališče v kraju, v katerem dejansko ni prebival. Ves čas trajanja pogodbe o zaposlitvi je za prevoz na delo in z dela prejemal povračilo stroškov za relacijo od kraja prebivališča, ki ga je navedel v pogodbi o zaposlitvi, do kraja sedeža delodajalca. Tudi ob vnovičnem delodajalčevem preverjanju delavčevega prebivališča je delavec navedel, da prebiva na naslovu, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je posumil, da delavec dejansko ne prebiva na naslovu, ki ga je sporočil, zaradi česar je pooblastil detektiva, ki je opravil poizvedovanje in pridobil dokaze o dejanskem prebivališču delavca, s katerega je delavec redno odhajal na delo. Na podlagi večtedenskega poizvedovanja in opazovanja je bilo ugotovljeno, da delavec dejansko ni prebival na naslovu, ki ga je navedel v pogodbi o zaposlitvi, temveč v kraju sedeža delodajalca. Poglejmo, ali lahko delodajalec delavcu na podlagi teh okoliščin (izredno) odpove pogodbo o zaposlitvi.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Odločba o letnem dopustu dr. Nana Weber, 23.7.2015 Delovna razmerja
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 29-30/2015Maja 2014 sem se zaposlil. Dobil sem odločbo o letnem dopustu, da mi v letu 2014 pripada 18 dni letnega dopusta. Letos konec maja mi je pogodba potekla, vendar delo še vedno opravljam.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Šolski lonec Irena Vovk, 23.7.2015 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Že Hipokrat je vedel, da nas bolezni ne napadejo z jasnega neba,ampak se razvijejo iz vsakodnevnih pregreh proti naravi; ko se nakopičijo, pridejo navidezno nenadoma na dan. Ko spregovorimo o šolski prehrani, veliko staršev občuti nelagodje ob misli na močno predelano hrano intenzivnih okusov, rafinirane maščobe ter znatne količine bele moke in belega sladkorja.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Iskanje varnega pristana Matej Tomažin, 23.7.2015 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 29-30/2015Poletje je načeloma obdobje, ko naj bi bilo vse mirno. Toda letos je kar pestro, tako doma kot tudi v tujini. Poslovne časopise polnijo teme o Grčiji, privatizaciji, fiskalnem pravilu, nadzornikih SDH, polletnih rezultatih poslovanja podjetij in podobno.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Čaj z "nepristnim" okusom po pravu EU Zoran Skubic, 23.7.2015 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Pravo EU piše občasno precej zanimive zgodbe, še zlasti kadar so v ospredju pravice potrošnikov. V moderni družbi, v kateri se vse bolj poudarja zdrav življenjski slog, namreč čedalje več proizvajalcev svoje izdelke trži pod gesli naravno, domače, avtohtono ali brez umetnih aditivov. Vprašanje pa so, kot vedno, meje dopustnega. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo precej zanimivo dilemo, in sicer je presojalo vprašanje, ali je v luči Direktive 2000/13/ES o označevanju živil dopustno tako označevanje čaja, ki nakazuje, kot da ima določen prepoznavni okus in s tem določene specifične sestavine, čeprav jih dejansko sploh nima. Drugače povedano, ali ima čaj "z naravnim okusom" po pravu EU sploh "okus", in če ga ima, po čem?
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 8. avgust 1945 - Mednarodno vojaško sodišče v Nürnbergu Francija, Velika Britanija, ZDA in Sovjetska zveza so podpisale sporazum o ustanovitvi mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu. Namen ustanovitve tega sodišča je bilo sojenje vojnim hudodelcem nacistične Nemčije. S
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Izraba dopusta po dnevih Miha Šercer, 23.7.2015 Delovna razmerja
	Miha Šercer, Pravna praksa, 29-30/2015Zaposleni noče izrabiti dopusta v strnjenem nizu dveh tednov, temveč ga želi izrabiti po dnevih. Delovni proces sicer to omogoča in pri delodajalcu s tem soglašamo, zanima pa nas, ali to glede na zakonodajo sploh lahko storimo.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Dokup pokojninske dobe Irena Vovk, 23.7.2015 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
	Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Varuh človekovih pravic je 9. julija vložil zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena, prvega in drugega odstavka 38. člena ter prvega in drugega odstavka 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ustavnost ZPIZ-2 namreč izpodbija v delu, ki se nanaša na pravne učinke dokupa pokojninske dobe na položaj tistih zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili pred uveljavitvijo ZPIZ-2 na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. decembra 1999 (ZPIZ), in na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru - ZSReg-F (Ur. l. RS, št. 17/15) - veljati začne 28. marca, uporabljati pa se začne 28. julija, razen določb nove 6. točke prvega odstavka 4.a člena za
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Vlada RS Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 46. redni seji (16. julij 2015): - razprava o razrezu proračunskih izdatkov za pripravo predlogov državnih proračunov za leti 2016 in 2017; - informacija o spremembi povprečnine za financiranje zakonskih nalog občin in načinu zagotavljanja s
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Plača Nataša Skubic, 23.7.2015 Ostalo
	Nataša Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Plača je temeljna pravica delavca in glavna obveznost delodajalca, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno (126. člen), da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pojem plačilo za delo je vsebinsko torej širši od pojma plača. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, v nekaterih primerih pa jesestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Pravica do denarnega nadomestila delno brezposelnega obmejnega delavca Jasmina A. Tabaković, 23.7.2015 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 29-30/2015V času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer je izogibanja državljanskim obveznostim vse več, nemalokrat pa se svojim obveznostim poskušajo izogniti tudi države članice EU, še zlasti če jih lahko nosilec socialnega varstva prevali obveznosti na nosilca sosednje države članice. Takega izogibanja socialnim dajatvam nemškega in nizozemskega organa je bila deležna tudi obmejna delavka H. J. Mertens. Zoper odločbo o zavrnitvi socialnega nadomestila za brezposelnost je vložila pritožbo na nizozemsko Osrednje pritožbeno sodišče, ki je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage določbe 71. člena Uredbe 1408/71.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Vsebina PP št.29-30/2015 Avtor ni naveden, 23.7.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/20153 UVODNIK Aleksander Pevec Pasti davčnih blagajn 6 GOSPODARSKO PRAVO Jelka Lugarič Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov? 8 MEDIJSKO PRAVO dr. Boštjan Makarovič Caveat webmaster in (samo)marginalizacija
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Pozitivne obveznosti države in neprištevni storilci kaznivih dejanj Igor Vuksanović, 23.7.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Kazenski zakonik (KZ-1) v 70.a in 70.b členu ureja dva varnostna ukrepa: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu (v nadaljevanju: zdravljenje v zavodu) ter obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (v nadaljevanju: zdravljenje na prostosti). Ogledali si bomo nekatere značilnosti te zakonske ureditve, pri čemer pa se bomo omejili na prvi ukrep (ki zajema "težke" primere). Povod za pisanje so primeri iz prakse.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Manjkajoče soglasje etažnega lastnika za najem posojila v breme rezervnega sklada dr. Anita Napotnik, 23.7.2015 Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 29-30/2015Etažni lastniki želijo najeti posojilo v breme rezervnega sklada, za kar potrebujejo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki se s tem ne strinjajo, izvedba načrtovanih del pa zgolj z zbranimi sredstvi rezervnega sklada ni mogoča.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Posredovanje osebnih podatkov fizičnih oseb javnemu podjetju Irena Vovk, 23.7.2015 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Ali sme javno komunalno podjetje od lastnika stanovanja, ki je priključeno na skupni vodomer z več uporabniki, zahtevati posredovanje osebnih podatkov drugega uporabnika istega odjemnega mesta? Javno podjetje podatke potrebuje za vnovično določitev delilnega razmerja med uporabniki storitev.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Tokrat o številih in števnikih dr. Nataša Hribar, 23.7.2015 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2015Veste, kako z besedo izpišemo število 600? Najbrž se marsikdo med vami zdaj praska po glavi in tuhta, kateri zapis je pravilen; pišemo šesto ali šeststo? Pravilen je seveda drugi zapis, saj števnike višjih vrednosti tvorimo s sklapljanjem števk in pri tem v zapisu ničesar ne izpuščamo. Res pa je, da pri izgovoru soglasniški sklop -stst- zelo poenostavimo in besedo izgovorimo preprosto Ššesto] oz. z nekoliko podaljšanim -s-. Problematična pri zapisovanju so ponavadi še števila 50, 60 in 90, pri katerih radi izpustimo -t- oz. -st-: petdeset, šestdeset, devetdeset (narobe: pedeset, šesdeset, *devedeset).
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Namerno zavajanje - ali res nerazumevanje? mag. Matevž Krivic, 23.7.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2015Na Ustavnem sodišču strokovno poraženi zagovorniki sodb v zadevi Patria ne odnehajo. Ker ugotovitvam Ustavnega sodišča o očitnem kršenju ustavnega načela zakonitosti v zadevi Patria nihče od njih ne upa neposredno nasprotovati (neposredno sva nekatere slabosti v utemeljitvi teh stališč doslej kritizirala le dr. Avbelj in jaz kot podpornika teh stališč Ustavnega sodišča), se v dnevnem in v strokovnem tisku zdaj uprizarja navidezna bitka za interpretacijo o pravem pomenu teh odločitev Ustavnega sodišča. Po ponesrečenih nastopih dr. Primoža Gorkiča, Branka Masleše in mag. Andreja Ferlinca v to navidezno "bitko za interpretacijo" zdaj vstopa še "sveža sila", mag. Tea Melart.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Varstvo konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen zdravil Avtor ni naveden, 23.7.2015 Varstvo konkurence, cene
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Bistvo presoje v konkretni zadevi je skoncentrirano na vprašanje obstoja usklajenega ravnanja glede usklajenega določanja cen v spornih postopkih javnega naročanja, pri čemer glede na pravni okvir tedaj veljavnih določb ZZdr-1 nikakor ni mogoče zaključiti, da je bilo enotno določanje (vseh) cen zdravil za uporabo v humani medicini v ponudbah v postopkih javnega naročanja edino pravno dopustno ravnanje, katero bi sicer, per se, vodilo do zaključka o zgolj (racionalnem) vzporednem obnašanju veletrgovcev z zdravili. Iz odločbe Agencije izhaja, da so kršiteljice v okviru postopkov javnega naročanja oblikovale ponudbe za širok nabor zdravil za uporabo v humani medicini, kar pomeni, da se cena za vsa zdravila (sploh) ni oblikovala z uporabo 97.a člena ZZdr-1. Ker se očitek usklajenega ravnanja nanaša na "določanje cen zdravil za uporabo v humani medicini", to brez dvoma zajema tudi zdravila, katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1. Po tej določbi pa so se cene zdravil oblikovale prosto po pogojih trga. Zato, čeprav sicer drži, da so bile cene nekaterih zdravil za uporabo v humani medicini (izdanih na recept) preko njihove razvrstitve na ustrezni seznam regulirane ter da je bila v tem obsegu možnost konkuriranja veletrgovcev s cenovno politiko gotovo močno zožena, to ne velja za tisti del trga zdravil za uporabo v humani medicini (praviloma tistih, ki se izdajo brez recepta, OTC zdravila), katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Svetovni etos in celostna pedagogika dr. Albin Igličar, 23.7.2015 Kultura in umetnost
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 29-30/2015Knjiga Svetovni etos in celostna pedagogika (ur. Borut Ošlaj in Marko Pavliha, Didakta, Radovljica 2014) posega v procese socializacije, se pravi procese vključevanja posameznika v družbo. V tem dogajanju prevzemamo družbene vloge, ki jih potem igramo v življenju. Bistveni del procesov socializacije, ki spadajo v skupino odnosov približevanja oziroma integracije, je spoznavanje in prevzemanje vrednot in norm. Vrednote, prenesene v etične in pravne norme, usmerjajo človekovo družbeno delovanje. Pri tem je zelo pomembno, da vrednote in pravila za človekovo ravnanje sprejmemo za svoja, jih ponotranjimo (internaliziramo). To velja tako za moralna kot tudi za pravna pravila. Slednja večkrat označujemo kar za minimum morale.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	S tujih knjižnih polic Irena Vovk, 23.7.2015 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Modern Families - Parents and Children in New Family Forms Susan Golombok (Cambridge University Press, 2015, 279 strani) Knjiga združuje izsledke raziskav o starševstvu in razvoju otrok v novih družinskih oblikah, vključno z lezbičnimi in gejevskimi družinami, materami samohranilkami, ki s
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Vloga občinskih inšpekcijsko-redarskih služb v problematiki neurejenih občinskih cest Tomaž Kuralt, 23.7.2015 LOKALNA SAMOUPRAVA
	Tomaž Kuralt, Pravna praksa, 29-30/2015Dolgoletno zanemarjanje problematike lastniško neurejenih občinskih cest (in javnih poti) se razpleta v smeri, po kateri se vsaj po mojem mnenju ne bi smelo. Državni in občinski organi ter sodna veja oblasti stojijo na nasprotnih bregovih, žrtve neodločne in neodzivne oblasti pa so lastniki zemljišč, po katerih potekajo z neustavnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest sprejete kategorizirane ceste, ter uporabniki teh cest.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Zaščita pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru umetne oploditve in vitro dr. Judita Dolžan, 23.7.2015 Delovna razmerja
	dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 29-30/2015Hiter razvoj medicine pogosto odpira žgoča etična in pravna vprašanja, saj pravo za temi dognanji pogosto zaostaja in mora vseskozi iskati rešitve za nove pravne probleme. Tako je tudi na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je sicer pravno dokaj urejeno, pa se kljub temu vedno znova pojavi kakšno zanimivo vprašanje. Nemško Zvezno delovno sodišče (Bundesarbeitsgericht - BAG) je tokrat odločalo o pravici do zaščite pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru umetne oploditve in vitro. Delavki, zaposleni pri zavarovalniškem zastopniku, je namreč delodajalec kmalu po tem, ko mu je omenila, da bo skušala zanositi s pomočjo umetne oploditve, odpovedal pogodbo o zaposlitvi; delavka je bila v tem času že v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zvezno delovno sodišče je odločilo, da delavka v primeru oploditve in vitro uživa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi že od trenutka prenosa oplojene jajčne celice v maternico. Zato je ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, izrečena delavki zaradi tega, ker se namerava podvreči postopku umetne oploditve in vitro, in zaradi posledične možnosti nosečnosti, nezakonita.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Enakost pri zagotavljanju socialnih dajatev pridržanim osebam Igor Vuksanović, 23.7.2015 Varstvo človekovih pravic
	Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Angleško pravo razlikuje med več kategorijami oseb, ki so pridržane v psihiatrični bolnišnici. Na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) so se obrnili pritožniki iz kategorij (a) obsojencev za kazniva dejanja, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen, vendar so bili pozneje zaradi zdravljenja iz zapora premeščeni v psihiatrično bolnišnico, in (b) obsojencev za kazniva dejanja, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen, vendar niso bili nikoli poslani v zapor, ampak so šli takoj v psihiatrično bolnišnico. Pritožniki so se počutili diskriminirane v primerjavi z drugima dvema kategorijama v psihiatrični bolnišnici pridržanih oseb: (c) tistimi, ki jim je bila prostost odvzeta po civilnopravnem postopku, in (d) tistimi, ki so bili sicer obsojeni za kaznivo dejanje, vendar jim ni bila zaporna kazen nikoli niti izrečena, ampak jim je sodišče izreklo ukrep zdravljenja duševne bolezni.
Pravna praksa, 2015⁄29-30	Pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpovedni rok za odstop z mesta direktorja Avtor ni naveden, 23.7.2015 Delovna razmerja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Odpovedni rok za odstop z mesta poslovodnega organa (direktorja) je praviloma res dogovorjen v korist gospodarske družbe, ker gre za zakonitega zastopnika pravne osebe, brez katerega ta ne more poslovati. Tudi po ZDR oziroma ZDR-1 je minimalni odpovedni rok v primeru odpovedi pogodbe s strani delavca določen iz enakega razloga: čeprav delavca ni mogoče siliti v nadaljevanje delovnega razmerja, če tega ne želi več, je tudi delodajalcu treba omogočiti minimalen čas za prilagoditev na delavčevo odpoved.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 4 ... 21 \| Naslednja >>