O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Kako normalizirati BiH?

dr. Ciril ribičič, 24.7.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014Krivično je, da se države, ki so zaradi pohlepa po njenem ozemlju povzročile vojno v Bosni in Hercegovini, v kateri je bilo ubitih 200.000 njenih prebivalcev, hitreje vključujejo v Evropsko unijo kot BiH. Kako spodbuditi BIH, da bi postala normalnejša evropska država, sposobna postati polnopravna članica EU? BiH ni mogoče šteti za normalno, suvereno državo, tudi zaradi širokih pooblastil, ki jih ima Visoki predstavnik mednarodne skupnosti. Ta lahko sprejema predpise namesto domačih predstavniških teles (vsi pozitivni premiki zadnjih let so bili sprejeti tako) in lahko razrešuje vse, tudi najvišje državne funkcionarje (razrešil jih je že več kot sto). Po drugi strani je mednarodna skupnost garant miru in celovitosti BiH. V takih razmerah politične strukture BiH štejejo ohranjanje statusa quo kot bolj sprejemljivo od tveganja, da se ogrozita mir in obstoj države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Vprašanje učinkovanja ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja

Katarina Rajgelj, 25.7.2013

Delovna razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 29-30/2013Ali imajo delavci, ki jim je bilo delovno razmerje odpovedano iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. julijem 2010, pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Je sodna reforma izraz strahu pred učinkovitim sodstvom?

Janja Roblek, 25.7.2013

Sodišča

Janja Roblek, Pravna praksa, 29-30/2013V zadnjem času se z vseh strani vrstijo kritike na račun delovanja sodstva, skuša se ustvariti vtis, da je sodstvo nedelujoče, da je v sodstvu vse narobe, kar kliče po nujnosti intervencije od zunaj. S tem skušata izvršilna in zakonodajna veja oblasti upravičiti nenehno, včasih prav rokohitrsko spreminjanje zakonov in podzakonskih predpisov. Tako je tudi upravičevanje zadnje sodne reforme, ki prinaša vrsto novosti in katere namen naj bi bil po zatrjevanju izvršne veje oblasti krepitev neodvisnosti, samostojnosti in odgovornosti sodstva. Gre zgolj za pretvezo, s katero si želita izvršilna in zakonodajna veja oblasti pridobiti možnost večjega vpliva nad sodstvom ali celo doseči njegovo podreditev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Notranja rezerva

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.7.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2013Sodne počitnice so spet tu in z njimi čas, da si naberemo novih moči. Kaj hitro bodo minile in v sodstvu se bomo spet soočili z novimi spremembami; treba nas je bolje regulirati, upravljati in nadzirati. Kar priznajmo si, da nobena stvar na tem svetu ni tako dobra, da se je ne bi dalo še izboljšati! Tako tudi ne slovensko sodstvo. Berem, da potrebujemo mirno in stabilno delovno okolje, da bomo od sebe dali še boljše rezultate. Ter da bomo aktivirali notranje rezerve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rasizem v nogometu - kaj nam lahko pove primer Terry

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.7.2012

Šport in organizacije, Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2012V petek, 13. julija letos, je londonsko okrožno sodišče angleškega nogometaša Johna Terryja oprostilo obtožbe, da je oktobra lani na tekmi angleške lige Premier med moštvoma Queens Park Rangers (QPR) in Chelsea z rasističnimi izrazi žalil igralca QPR Antona Ferdinanda. Ob koncu tekme naj bi med obema igralcema prišlo do konflikta z izmenjavo kretenj in besed, pri čemer naj bi Terry temnopoltemu branilcu QPR med drugim izrekel: "fuck off, fuck off, yeah, yeah and you fucking black cunt, fucking knobhead". Primer je prevzelo tožilstvo, zadeva pa je v Angliji in tudi širše zaradi pomena nogometa, problema rasizma v športu in na splošno ter zvezdniškega statusa obeh vpletenih zbudila veliko pozornosti. Je bil ta petek 13., ko je okrožni sodnik svetnik Howard Riddle Terryja in dubio pro reo oprostil obtožbe, res slab dan za šport?
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Omejitev izvršbe na denarna sredstva občine po prvem odstavku 149. člena ZIZ

Vesna Ravnik, 23.7.2009

Civilni sodni postopki

Vesna Ravnik, Pravna praksa, 29-30/2009Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)1 v okviru poglavij, ki določajo posamezna izvršilna sredstva, določa tudi oprostitve in omejitve izvršbe, kar je vezano na predmete izvršbe. Izvršba na predmet, ki je izvzet iz izvršbe, oziroma izvršba v večjem obsegu od dovoljenega ni dopustna.2 V nekaterih prim...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

Do-pust

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 24.7.2008

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

"Ničelna toleranca" za olimpijske igre: primer Dwaina Chambersa

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 24.7.2008

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2008Praktično nobena športna prireditev ne mine več brez dopinških škandalov, vendar nič ne kaže, da bi bile športne oblasti pripravljene na kakšen kompromis. Olimpijske igre v Pekingu so tik pred otvoritvijo, laboratoriji Svetovne protidopinške agencije (WADA) pa so v pripravljenosti za izvedbo najnata...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄29-30

Skupni hudodelski podvig

Avtor ni naveden, 26.7.2007

Vojno pravo, civilna zaščita in orožje

, Pravna praksa, 29-30/2007dr. pravnih znanosti, LL.M., pravnica (Associate Legal Officer) v sodečem senatu III MKSJ Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) je obtožilo Radoslava Br|anina za številna hudodelstva, storjena med aprilom in decembrom 1992 v Bosni in Hercegovini, zlasti na območju Avtonomn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄29-30

Položaj slovenske ustave po vključitvi v EU

dr. Ciril Ribičič, 27.7.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 29-30/2006Ta prispevek izraža njegove osebne poglede in ne nujno tudi stališč Ustavnega sodišča. Zahvaljujem se svetovalki Ustavnega sodišča RS Marceli Lukman Hvastija za opozorila o odprtih problemih, literaturi in sodni praksi, brez katerih ta prispevek ne bi mogel nastati. V vsaki državi članici Evro...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄29-30

Bit in blišč

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 27.7.2006

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2006Nemci pravijo, kadar opišejo nečimrnega, da ne rečem »praznega« in plehkega človeka: Mehr Schein als Sein. Čeprav je instinktivno ta misel najbrž prava, je filozofsko napačna. Že Oscar Wilde je zapisal, da le površni ljudje ne sodijo po zunanjosti. Bolj nazoren je seveda Kant, ki pravi, da so forme ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄29-30

Ovire za pravočasno opravičitev predznambe

Irena Polak-Remškar, 27.7.2006

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 29-30/2006Predznamba je institut, ki naj bi kupcu omogočal varen nakup nepremičnine. Pri prometu z nepremičninami je namreč splošno pravilo, da prodajalec kupcu ne izroči listine, ki bi mu omogočala vknjižbo lastninske pravice, dokler mu kupec ne plača celotne kupnine. Ni pa v interesu kupca, da plača kupnino...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄29-30

Odgovornost za škodo JLA

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 28.7.2005

Obligacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2005Pred slovenskimi sodišči so še vedno nerešeni primeri posameznikov, ki so škodo utrpeli zaradi ravnanja vojske nekdanje države SFRJ – Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Gre bodisi za t. i. nabornike, torej osebe na služenju vojaškega roka, bodisi za kakšne druge posameznike (zaposlene ali pa zgolj ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄29-30

Notarski fiduciarni posli

mag. Alenka Ratnik, 28.7.2005

Odvetništvo in notariat, Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Alenka Ratnik, Pravna praksa, 29-30/2005Poslovno življenje in praksa terjata fleksibilnost pravnih razmerij. Nekateri instituti zavarovanja izpolnitve pogodbenih obveznosti, kot denimo zastavna pravica, ustanovitev zemljiškega dolga ali pa prenos lastninske pravice v zavarovanje, so že zakonsko izrecno opredeljeni. Pri notarskih skrbniški...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄29-30

UNIS študentski forum: Združeni narodi v 21. stoletju

Miša Zgonec-Rožej, 26.10.2000

Višje in visoko šolstvo, Organizacija Združenih narodov

Miša Zgonec-Rožej, Pravna praksa, 29-30/2000V organizaciji Informacijskega centra ZN na Dunaju, Diplomatske akademije in mesta Dunaj smo se udeležili prvega in poskusnega študentskega foruma, ki je potekal od 10. do 13. maja 2000 na Dunaju. Pobudo za organizacijo foruma je dal Informacijski center ZN na Dunaju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄29-30

Dnevi slovenskih pravnikov 2000

Strojin Gregor, Repanšek Jaka, Vovk Irena, 26.10.2000

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2000Tradicionalni trije Dnevi slovenskih pravnikov v Portorožu - letos od 12. do 14. oktobra - so privabili več kot 800 udeležencev, za predstavitev in razpravo v devetih sekcijah, na "teoretični razpravi" in javni tribuni je pripravilo prispevke 78 referentov, med katerimi so bili po premoru tudi ug...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

2014(1) 2013(3) 2012(1) 2009(1)
2008(2) 2007(1) 2006(3) 2005(2)
2000(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov