O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 30)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Obvladovanje psihosocialnega tveganja v delovnem okolju - spoznanja iz prakse

Simona Stanter, 21.7.2016

Delovna razmerja

Simona Stanter, Pravna praksa, 29-30/2016Če nam je mar za zdravje in uspešnost pri delu, potem obvladovanje stresa in psihosocialnega tveganja v delovnem okolju ne bi smelo ostati neuresničena zakonska obveznost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravila odškodninske odgovornosti letalskega prevoznika zaradi slabše namestitve potnika na letu

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pravice letalskih potnikov so skoraj že stalnica odločanja Sodišča EU, predvsem ko mora to obravnavati vprašanja v zvezi z ureditvijo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom. Pri tem se seveda ne more izogniti niti dilemam, ki izhajajo iz dejstva, da marsikateri potnik lahko doživi, da ga zaradi vrste razlogov - bolj utemeljenih ali malo manj - na samem letu namestijo slabše, kot je bilo prvotno obljubljeno (t. i. downgrade). V tem primeru imajo potniki, ki so bili umeščeni v nižji razred, pravico do znižanja cene vozovnice od 30 do 75 odstotkov. Pa ima pravico do tovrstne odškodnine tudi potnik na t. i. enotnih vozovnicah, in če da, v kolikšni višini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Minimalno trajanje letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.7.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 29-30/2016Še danes nekateri delodajalci ne vedo, da delavec, ki dela štiri dni v tednu, in delavec, ki dela šest dni v tednu, nimata enakega minimalnega trajanja letnega dopusta. Drugo pereče vprašanje v praksi pa je, ali se dodatni dnevi letnega dopusta prištevajo k osnovi ali lahko že s seštevkom dosežejo zakonski minimum trajanja letnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Načelo ne bis in idem skozi prizmo Schengenskega sporazuma

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pri prepovedi dvojnega (večkratnega) kazenskega pregona ali kaznovanja za ista prepovedana ravnanja - tj. doktrini ne bis in idem - gre za temeljno načelo kaznovalnega prava, hkrati pa za eno ključnih in neodtujljivih človekovih pravic. Vsebuje jo vrsta nacionalnih in nadnacionalnih področnih pravnih virov, tako tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (LEUTP) v 50. členu kot tudi Konvencija o izvrševanju Schengenskega sporazuma (KISS) v 54. členu. Mobilnost blaga, storitev in ljudi znotraj notranjega ozemlja Unije, zlasti pa znotraj t. i. schengenskega območja, s seboj prinese tudi vse večje čezmejne učinke delovanja kriminalnih združb. Zato je še kako pomembno, da se razjasni, kdaj se je v eni državi članici kazenskopravna obravnava domnevnega storilca tudi dejansko začela, saj od tistega trenutka dalje tovrstno postopanje pristojnih organov v drugih državah članicah (in idem) ne bo več mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Plača

Nataša Skubic, 23.7.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Plača je temeljna pravica delavca in glavna obveznost delodajalca, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno (126. člen), da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pojem plačilo za delo je vsebinsko torej širši od pojma plača. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, v nekaterih primerih pa jesestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Čaj z "nepristnim" okusom po pravu EU

Zoran Skubic, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Pravo EU piše občasno precej zanimive zgodbe, še zlasti kadar so v ospredju pravice potrošnikov. V moderni družbi, v kateri se vse bolj poudarja zdrav življenjski slog, namreč čedalje več proizvajalcev svoje izdelke trži pod gesli naravno, domače, avtohtono ali brez umetnih aditivov. Vprašanje pa so, kot vedno, meje dopustnega. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo precej zanimivo dilemo, in sicer je presojalo vprašanje, ali je v luči Direktive 2000/13/ES o označevanju živil dopustno tako označevanje čaja, ki nakazuje, kot da ima določen prepoznavni okus in s tem določene specifične sestavine, čeprav jih dejansko sploh nima. Drugače povedano, ali ima čaj "z naravnim okusom" po pravu EU sploh "okus", in če ga ima, po čem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Zmaga?

Svit Senković, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Svit Senkovič, Pravna praksa, 29-30/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 12. junija z odločitvijo v zadevi Berger-Krall in drugi proti Sloveniji deloma končalo še eno od slovenskih "postosamosvojitvenih" pravnih epopej, vendar tokrat (presenetljivo, bi pripomnili ciniki) v korist Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Razumevanje regulatorne ujetosti

mag. Peter Skok, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Peter Skok, Pravna praksa, 29-30/2014Globalna finančna kriza, sprožena leta 2008, je med drugim pokazala tudi na problem regulatorne ujetosti (ang. regulatory capture). Ključno vprašanje ob tem je, ali regulatorna ureditev posameznega področja uspešno služi javnemu interesu ali pa mu škoduje v različnih razsežnostih (tržne razmere, učinkovitost itd.). Poglejmo si, kdo so deležniki regulatornega procesa, ter povzemimo novejša spoznanja o tem pojavu in mehanizme delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Mešanica aromatičnih zelišč z dodanimi sintetičnimi kanabinoidi ni zdravilo

Kim Sotlar, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 29-30/2014S tokratno sodbo se je luksemburško Sodišče opredelilo do vprašanja, ali lahko kombinacija snovi na osnovi aromatičnih zelišč in sintetičnih kanabinoidov, katerih namen je pri človeku povzročiti omamljenost, primerljivo s stanjem ob uživanju marihuane, spada na področje uporabe pojma "zdravilo", kot ga opredeljuje Direktiva 2001/83/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Gostinec "lokalnim šerifom" lahko prepove vstop v svoj gostinski lokal

Zoran Skubic, 24.7.2014

Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2014Pravica odreči gostoljubje - nem. Hausrecht oziroma Hausverbot - je ena od neposrednih emanacij izključujoče narave lastninske pravice, ki pa kot taka ni neomejena, še zlasti ne, če jo izreče profesionalni ponudnik gostinskih storitev. Najvišje avstrijsko sodišče je tako pred kratkim obravnavalo zanimivo dilemo, ki se je nanašala na vprašanje, ali lahko gostinec posameznemu gostu prepove vstop (zgolj) zato, ker ga je slednji že večkrat prijavil pristojnim oblastem zaradi ugotovljenih kršitev zakonodaje. Točneje, ali je dopustno, da gost, ki lokal obiskuje zgolj z namenom, da bi nadzoroval spoštovanje protikadilske zakonodaje in po potrebi naznanil njene kršitve, po volji gostinca ostane pred njegovimi vrati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Meje podelitve statusa rezidenta za daljši čas po pravu EU

Zoran Skubic, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2014Pridobitev statusa rezidenta (za daljši čas) po Direktivi 2003/109/ES je pomemben, če ne celo ključen element integracije državljanov tretjih držav, ki dalj časa (tj. najmanj pet let) zakonito in nepretrgano živijo na ozemlju posamezne države članice. Gre za enega temeljnih gradnikov pospeševanja gospodarske, socialne in družbene kohezije v EU, pri čemer imajo države članice glede pogoja nepretrganega bivanja možnost prožnejšega obravnavanja. Vse lepo in prav, toda kaj se zgodi, če pristojno nacionalno sodišče naleti na primer, ko za tak status zaprosi rezidentov družinski član, ki pa še ni izpolnil pogoja petih let nepretrganega in zakonitega bivanja na ozemlju te države članice, nacionalni predpisi pa o tem niso jasni. Je v luči Direktive 2003/109/ES tu dopustna izjema?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Razkritje podatkov obveščevalne službe

Nika Skvarča, 25.7.2013

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 29-30/2013"Prav tako, kot si vladani želijo poznati vodenje vladajočih, si vladajoči želijo poznati resnične želje vladanih." Tako je Jeremy Bentham že pred dvema stoletjema razkril ambivalentnost nadzorovanja, ki poteka v dve smeri - od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Kot je ugotovil že Foucault, je namen nadzora s strani javnosti ta, da se prepreči arbitrarno odločanje oblastnikov. Na drugi strani pa je s pomočjo novejše informacijske tehnologije nadzor državljanov postal za kanček bolj problematičen, saj je neopazen, a povsod navzoč. Ob tem pa se postavljajo vprašanja kot na primer, kaj se počenja z "naključno" pridobljenimi podatki. Ali lahko sploh izvemo, koliko ljudi je vsakodnevno podvrženih elektronskemu nadzoru? Slednje vprašanje je bilo v obravnavanem primeru postavljeno Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP), ki je moralo presoditi, ali nerazkritje podatka o številu nadziranih prek elektronskih naprav lahko krši pravico do svobode izražanja, ker onemogoča javno razpravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Regulirani poklici in (zadostne) poklicne kvalifikacije po pravu EU

Zoran Skubic, 25.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2013Liberalizacija trga reguliranih poklicev je že več let stalna mantra priporočil Evropske komisije, tudi v okviru navodil zloglasne "trojke". Gre za včasih sicer res bistveno oviro prostemu pretoku dela (in s tem kvalifikacij) znotraj EU, za katero se pogosto skrivajo protekcionistični ukrepi držav članic, namenjeni ohranitvi nekaterih segmentov nacionalnih trgov dela. Deregulacija pa ne sme biti sama sebi namen - regulirani poklici so dopustni in smiselni, če zanje obstajajo razumni in utemeljeni razlogi. Zlasti ko gre za temeljne profile "izvrševanja temeljnih funkcij države", pa so omejitve dobrodošle, za pravno varnost morda celo nujne. To pa, kot izhaja iz nedavne odločitve Sodišča Evropske unije (Sodišče), ne velja (v celoti) za poklic fizioterapevta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Henry Hagen: S posodobitvijo zadružnega prava do večje vloge zadrug

mag. Mitja Stefancic, 25.7.2013

Kultura in umetnost

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 29-30/2013Henry Hagen je direktor Inštituta Ruralia Univerze v Helsinkih. Je izvedenec na področju zadružnega prava in družbenokoristnega podjetništva, o čemer pričajo številne znanstvene publikacije. Pred kratkim je za Mednarodno organizacijo dela (ILO) posodobil dokument o priporočilih za zadružno zakonodajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Obvezno kolektivno upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov

dr. Jorg Sladič, 25.7.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 29-30/2013V pravni praksi se je pojavilo vprašanje, ali na področju avtorskega prava tudi za sorodne pravice proizvajalcev fonogramov obstaja obvezno kolektivno upravljanje, enako kot za avtorsko pravico v primeru malih pravic, sledne pravice in pravico reproduciranja za lastno uporabo ter kabelsko retransmisijo avtorskih del (147. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah - ZASP). Najprej je treba na kratko pojasniti razliko med avtorsko in sorodnimi pravicami. Nato bo podana analiza vprašanja, kdaj je v slovenskem pravu zapovedano obvezno kolektivno upravljanje avtorske pravice, na koncu pa analizirano vprašanje, ali sklicevanje iz drugega odstavka 4. člena ZASP pomeni, da se uporabljajo določbe ZASP o kolektivnem upravljanju tudi za sorodne pravice. Slovenska pravna teorija je vprašanje kolektivnega upravljanja avtorske pravice že poglobljeno obravnavala, vendar njena spoznanja zlasti ne sledijo tuji sodni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

(Dopustne) stranpoti popolne harmonizacije področja potrošniških kreditov v EU

Zoran Skubic, 26.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2012Direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah je razmeroma nov pravni akt EU, zato ne preseneča, da se je šele nedavno začela oblikovati pomembnejša praksa Sodišča glede njenih bistvenih rešitev. Tako je v nedavni odločitvi presojalo vprašanje, ali je mogoče omejitve Direktive uporabljati tudi za kreditne pogodbe, ki so jih potrošniki sklenili pred uveljavitvijo nacionalnega implementacijskega predpisa. Prav tako je Sodišče namenilo pozornost v marsičem bistvenem vprašanju, ali pravo EU nasprotuje nacionalni ureditvi, ki omejuje bančne provizije, ki jih lahko banka zaračuna potrošniku za odobritev kredita in njegovo servisiranje, čeprav te omejitve v Direktivi niso (izrecno) določene. Vendar pa je resničen pomen sodbe še drugje: s to odločitvijo je Sodišče v pomembnem delu zaobšlo načelo popolne harmonizacije, ki naj bi bilo sicer temeljno načelo Direktive.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄29-30

Izbor arbitrov v meddržavnih sporih

dr. Vasilka Sancin, 22.7.2010

Civilno pravo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 29-30/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄29-30

Neurejenost pravic in institutov po ZPacP

mag. Jaka Slokan, 22.7.2010

Človekove pravice, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 29-30/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Kaj je narobe s pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim?

mag. Vesna Sodja, 23.7.2009

Stavbe in stavbna zemljišča

mag. Vesna Sodja, Pravna praksa, 29-30/2009Splošno znano je, da kljub olajšavam, ki jih je predvideval Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS),1 še vedno obstaja veliko zemljiškoknjižno neurejene etažne lastnine. Zaradi nekdanjega sistema družbene lastnine, ko je bilo sorazme...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Spor o pravicah plovbe in sorodnih pravicah

dr. Vasilka Sancin, 23.7.2009

Promet in zveze - pomorski in rečni promet

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 29-30/2009Kostarika je leta 2005, po več neuspelih poskusih dvostranske rešitve spora z Nikaragvo,1 pred Meddržavnim sodiščem v Haagu sprožila postopek, v katerem je zatrjevala številne kršitve svojih pravic do plovbe po reki San Juan. Gordijski vozel tega spora je bilo vprašanje, kako široko je treba razlaga...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄29-30

Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v Luksemburgu

Zoran Skubic, 23.7.2009

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2009Sodišče ES (Sodišče) je 16. julija 2009 odločilo o pritožbi družbe Duales System Deutschland (pritožnica) zoper sodbo Sodišča prve stopnje, s katero je bila zavrnjena njena tožba za razglasitev ničnosti odločbe Komisije 2001/463/ES, s katero je Komisija ugotovila zlorabo prevladujočega položaja. Sod...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

O nekaterih novostih in vprašanjih pritožbenega postopka po noveli ZPP-D

mag. Igor Strnad, 24.7.2008

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 29-30/2008Prvega oktobra 2008 bo začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D).1 Pomembne spremembe se nanašajo na pritožbeni postopek. Ta faza postopka je bila v gradivu k predlogu zakona označena kot "problematična", ker Zakon o pravdnem postopku (ZPP) "ne zagotavlja v d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

Skupna varnostna in obrambna politika

Nataša Skubic, 24.7.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nataša Skubic, Nataša Skubic, Pravna praksa, 29-30/2008Sklop kotičkov o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) Evropske unije bomo sklenili s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP). Zapisali smo že, da SZVP poleg vprašanj zunanje politike zajema tudi vsa vprašanja glede varnosti EU, tudi postopno oblikovanje skupne obrambne politike, ki bi la...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄29-30

Izvajanje 105. člena Zakona o prostorskem načrtovanju

Nina Scortegagna, 26.7.2007

Urejanje prostora

Nina Scortegagna, Pravna praksa, 29-30/2007univ. dipl. pravnica, notarska pripravnica Državni zbor je 30. marca sprejel Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt).[O]1 Od njegove uveljavitve je minilo že nekaj časa, zato je njegovo izvajanje v praksi že povzročilo nemalo vprašanj in težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄29-30

Solventnost II ali nov pristop k zavarovalništvu

Sergej Simoniti, 26.7.2007

Zavarovalništvo

Sergej Simoniti, Pravna praksa, 29-30/2007univ. dipl. pravnik, direktor pravne službe Pozavarovalnica Sava, d.d. Evropska komisija napoveduje temeljito prenovo sistema regulacije zavarovalniških storitev do leta 2012. Dozdajšnja prizadevanja reguliranja zavarovalništva so bila mučna in dolgotrajna ter so se sklenila s sprejetjem 14...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

2016(4) 2015(2) 2014(5) 2013(4)
2012(1) 2010(2) 2009(3) 2008(2)
2007(3) 2006(3) 2000(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov