Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2013⁄45	Optimizem na ljubljanski borzi Matej Tomažin, 21.11.2013 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 45/2013Naslov na prvi pogled sicer deluje kot neslana prvoaprilska šala. Če pa smo seznanjeni s tem, da je vse več zanimanja za slovenske delnice, potem si moramo priznati, da je na Ljubljanski borzi vendarle prisoten optimizem. In če slednjega zlepimo skupaj s pričakovanji, da bodo bančni problemi postopoma vse manjši, imamo super izhodišče, da v prihodnjih tednih, mogoče tudi mesecih, beležimo pozitivne borzne premike.
Pravna praksa, 2012⁄45	Nova meja med nepremičninama A in B v lasti različnih lastnikov dr. Matjaž Tratnik, 22.11.2012 Zemljiška knjiga in zemljiški kataster
	dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 45/2012V izvršilnem postopku sta bili predmet javne dražbe nepremičnina A, ki v naravi predstavlja zemljišče, na katerem stoji stanovanjska hiša, in nepremičnina B, ki v naravi predstavlja funkcionalno zemljišče (dvorišče) k stanovanjski hiši in vinograd. Nepremičnini A in B sta bili prodani različnima kupcema. Ker sta lastnika nepremičnin A in B različni osebi (pred prodajo sta bili v lasti iste osebe), se deli stanovanjske hiše A (strešni napušč, balkon, oporni zid, odtoki meteorne vode, peskolov) zdaj raztezajo na, nad in pod nepremičnino B. • Ali je v tem primeru mogoče uporabiti institut gradnje čez mejo nepremičnine po 47. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in v nepravdnem postopku od sodišča zahtevati, da določi novo mejo med nepremičninama A in B? Kateri institut bi bil torej najprimernejši, da bi lahko lastnik stanovanjske hiše (tj. nepremičnine A) dosegel, da se ne bi več raztezala na, nad in pod nepremičnino B?
Pravna praksa, 2012⁄45	Težka obsodba proti pravici do splava nastrojene Poljske Andreja Tratnik, 22.11.2012 Varstvo človekovih pravic
	Andreja Tratnik, Pravna praksa, 45/2012Razumem ljudi, ki so intimno prepričani, da je splav slaba stvar. Predstavljam si, da je njihova ljubezen do novega življenja tako močna, da na možnost prekinitve nosečnosti ne bi pomislili niti v najhujših okoliščinah. Ne razumem pa, kako je lahko plamen ljubezni do tujega zarodka tako močan, da z vso močjo žge tiste, ki nimajo enakega mnenja: zlasti bodočo mater, ki v sebi nosi nezaželenega, s silo spočetega otroka. Vneti nasprotniki splava bi si po tem, ko bi dosegli svoje, obrisali roke in na vse skupaj pozabili, mati pa ne. Za otroka bi morala še dolga leta skrbeti, ga negovati in - kar je najpomembnejše - mu nuditi brezpogojno ljubezen, za katero pa čuti, da mu je ni sposobna dati. Nobeni ženski takega položaja ne privoščim, prav tako kot nobenemu otroku, da bi rastel v svetu brez prave (materinske) topline in ljubezni. A vendar je nemalo število ljudi P. spravilo prav v tak položaj: zahtevali so, da obdrži otroka, ki ga je pri 14 letih nosila v sebi in je bil posledica posilstva. P. pa je želela splaviti. Z njeno odločitvijo se je strinjala tudi njena mama S. Po hudih mukah jima je na koncu uspelo. Vendar so bile muke tolikšne, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitve treh temeljnih pravic: pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP), pravice do svobode in varnosti (5. člen EKČP) ter prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja (3. člen EKČP).
Pravna praksa, 2011⁄45	Razpustitev skvoterske organizacije čezmeren ukrep? Andreja Tratnik, 24.11.2011 Varstvo človekovih pravic
	Andreja Tratnik, Pravna praksa, 45/2011Association Rhino in drugi proti Švici, 11. oktober 2011 Skvoterji v javnosti ne uživajo prav velike priljubljenosti. V času, ko denimo britanska vlada razmišlja o inkriminaciji skvoterstva, pa je ESČP moralo odločiti o ravnanju švicarskih oblasti v razmerju
Pravna praksa, 2011⁄45	V ospredju novosti kazenske zakonodaje Andreja Tratnik, 24.11.2011 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Andreja Tratnik, Pravna praksa, 45/2011 Dogajanje na področju kazenskega prava je v zadnjih časih precej burno. Zlasti v novembru 2011. Za to je s sprejemom treh pomembnih novosti v slovenski kazenski zakonodaji poskrbel predvsem zakonodajalec. Pa tudi GV Založba in PF Univerze v Ljubljani, ki sta
Pravna praksa, 2010⁄45	Fran Milčinski ali Franz Kafka? Ne, senat (2) Andraž Teršek, 18.11.2010 Kazenski postopek
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 45/2010Pred šestimi leti so kriminalisti preiskali pisarno ene od obtoženih oseb v tej kazenski zadevi. Potem se šest let ni zgodilo nobeno preiskovalno dejanje, s katerim bi bili obtoženci seznanjeni. Dogajalo naj bi se le tisto, za kar niso zagotovo vedeli, da se dogaja: skrivno opazovanje in sledenje. Tudi zato se ni zdelo prepričljivo, ko senat ni želel za nekaj dni prestaviti začetka glavne obravnave, ker je eden od obtoženih prosil za zamenjavo odvetnika. Pojasnil je, da sta se z odvetnikom, ki se najbolj posveča gospodarskemu pravu, na osnovi vsega zbranega gradiva sporazumela, da bi bil za zastopanje vendarle primernejši strokovnjak za kazensko pravo. Sodnica je bila odločna: "Očitno je, da poskušate zavlačevati, jaz pa vam zavlačevanja ne dovolim." Obtoženca je izločila iz postopka in zanj napovedala samostojno sojenje.
Pravna praksa, 2009⁄45	Več kot pet let pripora ni preveč? Andreja Tratnik, 19.11.2009 Varstvo človekovih pravic
	Andreja Tratnik, Pravna praksa, 45/2009Pravica do svobode in varnosti je ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v 5. členu. Vendar pa je danes (žal) očitno in že splošno sprejeto dejstvo, da svoboda ni absolutna. Največkrat je okrnjena prav v kazenskem postopku. Čeprav naj bi...
Pravna praksa, 2009⁄45	Kdo je ostal tostran Rubikona in kdo je šel čez? Franc Testen, 19.11.2009 Sodišča
	Franc Testen, Pravna praksa, 45/2009Vrhovno sodišče je v četrtek, 11. junija 2009, ob 10.55 prejelo predlog Dunajske borze za izdajo začasne odredbe, naj ji sodišče kljub odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki ji je odvzela glasovalne pravice, omogoči glasovanje na skupščini Ljubljanske borze, sklicani za ponedeljek, ...
Pravna praksa, 2009⁄45	Okrevanje, toda ne popolno Matej Tomažin, 19.11.2009 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 45/2009Obdobje medletnega poročanja družb, katerih delnice kotirajo v prvi in standardni kotaciji Ljubljanske borze, se počasi izteka. Pod črto bi lahko rekli, da podjetja sporočajo, da je recesijski šok popustil, kljub temu pa je mogoče opaziti številne posledice, ki se v Sloveniji kažejo predvsem v vse v...
Pravna praksa, 2008⁄45	Odgovornost za kakovost duševnega življenja dr. Andraž Teršek, 20.11.2008 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	dr. Andraž Teršek, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 45/2008Članek iz revije Pravna praksa
Pravna praksa, 2007⁄45	Strasbourška izhodišča svobode izražanja z vidika "varovanja sodstva" mag. Andraž Teršek, 22.11.2007 Varstvo človekovih pravic, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 45/2007Priloga mag. pravnih znanosti, asistent na PF Univerze v Ljubljani Deseti člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) zagotavlja varstvo vsem oblikam izražanja in izmenjave informacij. Pravzaprav varuje svobodo komuniciranja, z le redkimi izjemami. Podobno velja za vsebino izražanja i...
Pravna praksa, 2006⁄45	Pravno varstvo zoper odločitve državne revizijske komisije mag. Janez Tekavc, 23.11.2006 Splošni državni akti, simboli in prazniki, Proračun
	mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 45/2006pravnih znanost, odvetnik v Ljubljani V postopku revizije postopkov javnega naročanja se je izoblikovala praksa, da zoper odločitve državne revizijske komisije ni mogoče vložiti niti pritožbe niti upravnega spora, tako da je odločitev dokončna in nespremenljiva. Zakon o reviziji postopkov javn...
Pravna praksa, 2006⁄45	Še o izvršbi – tokrat na nepremičnine Leon Benigar-Tošič, 23.11.2006 Civilni sodni postopki, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster
	Leon Benigar-Tošič, Pravna praksa, 45/2006univ. dipl. pravnik, odvetnik v Ljubljani Številne polemike o težavah, s katerimi se ubadajo upniki v izvršilnem postopku, so me spodbudile, da poudarim nekaj žgočih vprašanj izvršbe in zavarovanja, kadar so predmeti izvršbe nepremičnine. V primerih iz prakse se kažejo nepremostljive težave, k...
Pravna praksa, 2006⁄45	Je 47. člen ZDR sploh še smiseln?! mag. Luka Tičar, 23.11.2006 Delovna razmerja
	mag. Luka Tičar, Pravna praksa, 45/2006mag. pravnih znanosti, asistent na PF Univerze v Ljubljani V odgovoru na izziv Tanje Pirnat, ki je v PP št. 43/2006 napisala odmev na moj prispevek z naslovom 90. člen ZDR res nadomestilo za prerazporeditve delavcev? naj najprej izrazim zadovoljstvo, da se v osrednji slovenski pravni reviji ve...
Pravna praksa, 2003⁄45	Ustavno sodišče - zakonodajalec? mag. Jurij Toplak, 11.12.2003 Ustavno sodišče, Državni zbor in državni svet
	mag. Jurij Toplak, Pravna praksa, 45/2003Ustavno sodišče RS je 23. oktobra letos sprejelo sklep št. U-I-74/03, s katerim se je obseg pristojnosti ustavnega sodišča spremenil v večji meri kot kadarkoli doslej. Sodišče je namreč kar samo do skrajnosti omejilo možnost vložitve pobud, poleg tega pa je razširilo svojo pristojnost tudi na spremi...
Pravna praksa, 2003⁄45	Obračun pogodbenih obresti mag. Janez Tekavc, 11.12.2003 Obligacije
	mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 45/2003Podjetje je pred leti prevzelo terjatev, z upnikom pa se je dogovorilo le, da se bo dolgovani znesek obrestoval po obrestni meri TOM+0%. Upnik je obresti obračunaval tako, da je h glavnici v tekočem koledarskem letu vsak mesec pripisal natečene obresti ter v naslednjem mesecu obračunal obresti na ta...
Pravna praksa, 2002⁄45	Škoda, ki jo povzroči divjad - odgovornost lovcev mag. Janez Tekavc, 19.12.2002 Obligacije
	mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 45/2002Ali lovska družina odgovarja za škodo, kijo na cesti povzroči divjad v naletu na osebno vozilo? V katerih primerih odgovarja in za kakšno obliko odgovornosti gre? Odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad, primarno ureja Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGL...
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>