O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Dopust za nego zmerno gibalno oviranega otroka

Avtor ni naveden, 21.11.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2019Pobudnica javna uslužbenka ima otroka z zmerno gibalno oviranostjo kot posledico bolezni. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) bi imela pobudnica pravico do treh dodatnih dni letnega dopusta, vendar zanjo ZDR-1 ne velja, ker je zaposlena v državnem organu in se zanjo še vedno uporablja Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO) iz leta 1990, ki pa ji te pravice ne daje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Naknadno izplačana odpravnina po upokojitvi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.11.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45/2019Delavec se je upokojil 24. januarja 2019. Delodajalec mu ob upokojitvi odpravnine ni izplačal. Sedaj (novembra 2019) sta dosegla dogovor o izplačilu odpravnine. • Delodajalec sprašuje, povprečje katerih plač mora upoštevati pri izračunu v novembru 2019?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Avtor ni naveden, 21.11.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2019Po uveljavljeni sodni praksi se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, zaradi katerega ni upravičen do odpravnine, obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker delavec v takih primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pravice do odpravnine pri pravnem predniku delodajalca ne bi mogel pridobiti, tudi ni moglo priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine. Enako velja tudi v primeru dosežene dobe pri istem delodajalcu pred vmesno prekinitvijo, do katere je prišlo po volji delavca (kot je bilo v konkretnem primeru).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Delavec koristi presežek ur namesto bolniškega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.11.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45/2019Delavec je bil dalj časa odsoten zaradi bolezni. Ob predložitvi bolniškega lista je delodajalcu predlagal, da bi namesto pravic iz naslova bolniškega dopusta (nadomestilo) raje koristil presežek ur. Delodajalec se je strinjal, zato sta podpisala dogovor. Delavec bo bolniško odsoten verjetno dlje kot 30 delovnih dni, torej tudi v breme ZZZS. • Ali bo delodajalec lahko od 31. dne uveljavljal nadomestilo v breme ZZZS?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Predlog dopolnitev zakonodaje za premagovanje prekarnosti

dr. Rado Bohinc, 21.11.2019

Delovna razmerja

dr. Rado Bohinc, Pravna praksa, 45/2019Zakonodaja, ki omogoča množično izigravanje in širjenje pojava nedopustne prekarnosti, ni dobra. Širitev t. i. netipičnih oblik opravljanja dela in t. i. gibkost trga dela žal spremlja povečano pravno in socialno tveganje za osebe, ki opravljajo delo v takih oblikah (razmerjih). Prekarnost je treba zakonsko opredeliti kot razmerje med osebo, ki opravlja delo, in naročnikom dela, ki v nasprotju s predpisi in splošno sprejetimi domačimi in mednarodnimi standardi na področju dela neupravičeno ne zagotavlja dostojnega dela in ne omejuje obvladljivih socialnih tveganj za osebo, ki delo opravlja. Poleg splošne opredelitve prekarnosti (generalne klavzule) in njenih najbolj značilnih pojavnih oblik (ravnanj), ki pomenijo prekarnost, bi za neposredno odpravo prekarnega razmerja moral zakon določiti splošno prepoved prekarnih razmerij pri opravljanju dela in sankcijo ničnosti ter določiti pooblastila inšpekciji dela z izdajo konstitutivne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Ocenjevanje tveganj

Irena Vovk, 20.11.2014

Delovna razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 45/2014Spletno interaktivno orodje za ocenjevanje tveganj (Online Interactive Risk Assessment - OiRA) je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu slovenskim delodajalcem prvič predstavila leta 2011. To inovativno orodje številnim evropskim mikro in majhnim podjetjem pomaga izboljševati varnost in zdravje delavcev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je skrbnik projekta OiRA v Sloveniji, je razvilo novo brezplačno orodje OiRA, namenjeno ocenjevanju tveganj pri delu v pisarnah za mikro in majhna podjetja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Vključujoče delovno okolje proti izključevanju in revščini delavcev

mag. Bećir Kečanović, 20.11.2014

Delovna razmerja

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 45/2014Vključujoče delovno okolje je odziv na vse hujše posledice izključevanja pri zaposlitvi, na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Te se prenašajo v zasebno in družbeno sfero, v kateri tudi pri nas predstavljajo strateška tveganja revščine in neenakosti, socialnih napetosti in odklonskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Delovna praksa dijakinje brez slovenskega državljanstva

mag. Nataša Belopavlovič, 20.11.2014

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 45/2014Smo javni zavod, ki opravlja dejavnost na področju socialnega varstva, in pri nas se je oglasila dijakinja, ki obiskuje program šole za pridobitev poklica bolničar - negovalec, z željo, da bi v našem zavodu opravljala obvezno prakso. Dijakinja je tujka, nima slovenskega državljanstva, dokaj dobro pa govori naš jezik. Kot običajno bi za opravljanje prakse s šolo sklenili pogodbo o opravljanju prakse. Ker je dijakinja tuja državljanka in ne prihaja iz države članice EU, nas zanima, ali za njeno prakso oziroma vključitev v delovni proces obstajajo kake omejitve ali kaki posebni pogoji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Dodatek za delovno dobo in odpovedi kolektivnih pogodb

Katarina Rajgelj, 21.11.2013

Delovna razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 45/2013Konec letošnjega leta se izteče veliko kolektivnih pogodb dejavnosti, že poleti pa so delodajalci odpovedali kolektivno pogodbo dejavnosti kemične in gumarske industrije, kmalu zatem pa še pogodbo v gradbenih dejavnostih. Sindikati se bojijo, da je namen takih odpovedi kolektivnih pogodb znižanje stroškov dela, predvsem nadomestila za malico, prevoza na delo in tudi dodatka za delovno dobo. Bistven problem je v tem, da višina teh stroškov ni kogentno določena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zaradi česar se v praksi pojavljajo mnenja, da delodajalci teh stroškov niso dolžni izplačati, če njihova višina ni določena tudi v kolektivni pogodbi dejavnosti. Višina stroškov v zvezi z delom (stroški za prehrano ter za prevoz na delo in z dela) se sicer določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s podzakonskim aktom, - to pomeni, da Vlada RS višino povrnitve teh stroškov lahko določi sama, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določena -, višina dodatka za delovno dobo glede na drugi odstavek 129. člena ZDR-1 pa se določi zgolj v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Zakon torej ne predvideva določitve višine dodatka za delovno dobo tudi s podzakonskim aktom, če njegova višina v kolektivnih pogodbah ni določena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Mens sana in corpore sano

mag. Jaka Slokan, 21.11.2013

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 45/2013Ob splošni poplavi zakonodajnih sprememb, ki se danes pri nas kot po tekočem traku večinoma sprejemajo po nujnem postopku, si kot pravnik vse preveč očitam premajhno skrb in odgovornost našega poklica za raven kakovosti na novo sprejetih predpisov. Očitna samovolja Vlade (leve ali desne), ki se ob podpori poslancev vladajoče koalicije vedno znova manifestira v goli politični moči države pri (pravnem) urejanju družbenih razmerij za vsako ceno ob že prej navedeni zlorabi nujnega zakonodajnega postopka, pogosto pod vprašaj postavlja temelj pravne države. To velja še posebno v primerih, ko se v Državnem zboru po nujnem postopku sprejemajo zakoni, s katerimi se urejajo temeljne pravice zavarovancev socialnih zavarovanj, čeprav ob nasprotovanju pravne stroke. Zadnji primer take prakse je sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M), ki v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja pri nas med drugim na novo ureja pravico do zdravljenja v tujini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izdaja poslovne skrivnosti - pravica do odgovora na medijsko objavo

Avtor ni naveden, 21.11.2013

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013Za podatek, ki je predmet poslovne skrivnosti, je značilno, da je znan le določenemu omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, že po naravi stvari ne more veljati za poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Pri podatkih, ki na tržni konkurenčni položaj ne vplivajo, ne gre za poslovno skrivnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Prenehanje delovnega razmerja v času porodniškega dopusta

dr. Nana Weber, 21.11.2013

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 45/2013Delavka se s porodniškega dopusta na delo vrne 1. februarja 2014. • Ali delavki lahko odpovemo pogodbo o zaposlitvi, preden se vrne na delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Nastop dela po pogodbi in bolezen

dr. Nana Weber, 21.11.2013

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 45/2013V pogodbi o zaposlitvi imam naslednje določilo: "Zaposleni bo delo po tej pogodbi nastopil 4. novembra 2013. Če zaposleni dela na ta dan ne nastopi iz kakršnegakoli razloga, na primer zaradi bolezni ali zaradi drugih osebnih okoliščin, velja kot datum začetka delovnega razmerja in datum nastopa dela dan, ko zaposleni dejansko začne opravljati dela in naloge po tej pogodbi o zaposlitvi." • Ali to pomeni, da če slučajno zbolim, sploh nimam sklenjene pogodbe o zaposlitvi in nimam nobenega zavarovanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Čezmejno zdravstveno varstvo po novem

Eva Godina, 21.11.2013

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Eva Godina, Pravna praksa, 45/2013Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu bi morala biti v nacionalne zakonodaje držav članic EU prenesena najpozneje do 25. oktobra 2013, vendar pa je Republika Slovenija za nekaj dni zgrešila ta skrajni rok. Prav na dan, ko se je iztekel rok za potrebno uskladitev zakonov in predpisov z Direktivo, je namreč Državni zbor po hitrem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M). Poglejmo si, kaj prinaša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Pravice pomorščakov in pomorska zavarovanja

Boris Jerman, 21.11.2013

Delovna razmerja

Boris Jerman, Pravna praksa, 45/2013Dne 4. novembra 2013 je Društvo za pomorsko pravo Slovenije v Marini Portorož organiziralo okroglo mizo o pravicah pomorščakov in pomorskih zavarovanjih. Izbira tematike okrogle mize ni naključje. Z 20. avgustom 2013 je namreč začela veljati ena pomembnejših konvencij na področju pomorstva - Mednarodna konvencija o pomorskem delovnem pravu Mednarodne organizacije dela (Konvencija MOD št. 186).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Pojasnila glede 2. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva

Avtor ni naveden, 21.11.2013

PRORAČUN, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013Pojasnilo DURS št. 4254-11/2013-3, 17. oktober 2013 Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV) v 2. členu določa začasno spodbudo za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb. V
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Jubilejna nagrada za javni sektor - dodatek

Avtor ni naveden, 22.11.2012

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2012Pojasnilo DURS, št. 4210-9577/2012 2 01-610-501, 26. oktober 2012 • Ali je v primeru, ko je javni uslužbenec v istem letu prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe in nato še jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe v javnem sektorju, pozneje izplačana jubilejna nagrada obdavčena?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Izumi in avtorska dela v delovnem razmerju

dr. Elizabeta Zirnstein, 22.11.2012

Delovna razmerja, Intelektualna lastnina

dr. Elizabeta Zirnstein, Pravna praksa, 45/2012Inovacije so danes gonilo razvoja, tehničnega napredka in konkurenčnosti. Raziskave kažejo, da je danes večina inovacij ustvarjenih v delovnem razmerju. Med njimi so najpomembnejši izumi in avtorska dela. V prispevku obravnavam, kako je s pravnimi pravili urejena alokacija pravic med delodajalcem in delavcem, kadar slednji ustvari izum oziroma avtorsko delo v delovnem razmerju. Pri tem opozarjam na nedoslednosti v pravni ureditvi tega področja, odpiram nekatere dileme in poskušam predlagati primerne rešitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Najbližja oseba in zakoniti zastopnik po ZDZdr

Avtor ni naveden, 22.11.2012

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2012Javni socialnozdravstveni zavod je med drugim zavezan spoštovati določbe Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki ureja tudi postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda (73. do 79. člen). ZDZdr opredeljuje tako pojem najbližje osebe kot tudi zastopnika. • Kdo je torej najbližja oseba, katere so njene pravice in obveznosti? • Ali je najbližjo osebo mogoče pojmovno enačiti z zakonitim zastopnikom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Le 39 inšpektorjev in 188.000 poslovnih subjektov

mag. Nana Weber, 22.11.2012

Uprava, Delovna razmerja

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 45/2012"Inšpektor za delo ima po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) v prvem odstavku 227. člena splošno pooblastilo, da v primeru prekernih delavcev in drugih atipičnih oblik dela izda oblikovalno upravno odločbo, da mora delodajalec vzpostaviti delovno razmerje, če so podani pogoji zanj. To možnost daje tudi 15. člen Zakona o inšpekciji dela (ZID). Vendar Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot drugostopenjski organ take odločbe verižno odpravlja," je uvodoma na strokovnem srečanju Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je potekalo 12. novembra 2012 na PF Univerze v Ljubljani, izpostavil inšpektor za delo Damjan Mašera.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Soglasna politična podpora

Irena Vovk, 22.11.2012

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Irena Vovk, Pravna praksa, 45/2012"Podpora poslancev je dobra popotnica in velika obveza za nadaljevanje pogajanj med socialnimi partnerji in Vlado," je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak, potem ko so poslanci Državnega zbora 15. novembra soglasno (88 glasov za) podprli predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), predlog Zakona o delovnih razmerjih in novelo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A) ter jih poslali v nadaljnjo obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do dopusta ter regresa

mag. Nataša Belopavlovič, 24.11.2011

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 45/2011• Kako je treba obračunati regres in letni dopust, če je delavka zaposlena za manj kot štiri ure dnevno? Delavec se lahko zaposli s polnim ali pa tudi s krajšim delovnim časom. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ureja pogodbo o zaposlitvi s krajšim delov
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Tudi invalidom III. kategorije pravice iz invalidskega zavarovanja

Avtor ni naveden, 24.11.2011

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2011Odločba US RS, št. U-I-287/10 z dne 3. novembra 2011 Drugi odstavek 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) je, kolikor se nanaša na zavarovance iz sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, v neskladju z Ustavo. Državni z
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄45

Prepoved gensko spremenjenih organizmov

Vladko Began, 18.11.2010

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Vladko Began, Pravna praksa, 45/20102kol Potrošniško pravo univ. dipl. pravnik, odvetnik v Šmarju pri Jelšah Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so kot čisti izdelek ali kot del drugega izdelka že nekaj časa tako ali drugače del človekovega življenja. Gensko spremenjeni so koruza, soja, bombaž, buče, riž in druge rastline, neka
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄45

Odpoved pogodbe vodilnemu delavcu

mag. Nataša Belopavlovič, 19.11.2009

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 45/2009V podjetju je leta 2001 direktor sklenil pogodbo o zaposlitvi z vodilnim delavcem, t. i. delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. To pomeni, da so bile v pogodbi dogovorjene nekatere bonitete, med drugim pa pogodba vsebuje posebno določilo o "odpoklicu". Določeno je, da uprava lahko odpokl...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45

Leto objave

2019(5) 2014(3) 2013(8) 2012(5)
2011(2) 2010(1) 2009(1) 2008(2)
2007(2) 2006(3) 2003(3) 2002(1)

Področja

< Vsi 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 9.1. DELOVNA RAZMERJA, PLAČE IN NADOMESTILA 9.2. KOLEKTIVNE POGODBE 9.4. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST 9.6. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.7. SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.8. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtorji

AB CĆČDĐEFG HIJ K LMNOPQR S ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov