Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄45	Pokrajine za skladen civilizacijski in kulturni razvoj dr. Borut Holcman, 21.11.2019 LOKALNA SAMOUPRAVA
	dr. Borut Holcman, Pravna praksa, 45/2019Člen 5 Ustave Republike Slovenije (Ustava) zapoveduje aktivno vlogo države in uporabi glagol ustvarjati možnosti za omogočanje skladnega civilizacijskega in kulturnega razvoja. Razlog za tokratni uvodnik je tretji zaporedni poskus uresničitve 143. člena Ustave. Država je dolžna aktivno ustvariti možnost za ustanovitev pokrajin, še posebej od leta 2006 dalje, ko so v proces vključene tudi občine.
Pravna praksa, 2019⁄45	Kaj zastari in kaj zastara? dr. Nataša Hribar, 21.11.2019 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2019V tokratnem kotičku se bom lotila dveh glagolov, ki sta prav tako blizuzvočnici, to pomeni, da zvenita podobno, a imata različen pomen. To sta glagola zastarati in zastareti.
Pravna praksa, 2014⁄45	Krajšave za mere dr. Nataša Hribar, 20.11.2014 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2014Na spletu sem zasledila vprašanje v zvezi z zapisovanjem okrajšav za merske enote, in sicer katere okrajšave uporabljati za merske enote, kot so milijon, milijarda, minuta in sekunda. Zmedo namreč ponekod prinašajo že sami jezikovni priročniki. Poglejmo, kaj nam svetujejo.
Pravna praksa, 2013⁄45	Novi jezikovni viri - Gigafida (2) dr. Nataša Hribar, 21.11.2013 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2013V prejšnjem kotičku sem vam predstavila osnove iskanja po trenutno našem največjem besedilnem korpusu Gigafida. Tokratni kotiček bo namenjen naprednejšemu iskanju. Povezavo NAPREDNO ISKANJE najdete na osnovni strani (www.gigafida.net) desno pod iskalnim okencem. Ta način iskanja uporabimo, ko želimo postaviti dodatne pogoje za iskanje besede. Iščemo lahko vse oblike besed ali pa samo vpisano obliko. Primer: v iskalno polje vpišemo otrok in označimo, da nas zanima samo ta oblika besede (glej sliko). Brez določitve dodatne iskalne zahteve nam bo iskalnik poiskal vse zglede, v katerih nastopa beseda otrok v točno tej obliki, a med njimi bomo imeli tako primere, pri katerih je otrok im. ed., kot tudi primere, v katerih je to oblika rod. dv. ali mn.
Pravna praksa, 2012⁄45	V katerem ali kjer? dr. Nataša Hribar, 22.11.2012 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2012Pred časom me je znanka vprašala, ali je pravilno za uvajanje odvisnega stavka uporabiti prislovni zaimek kjer, tudi ko ne gre za izražanje prostora. Da bo bolj jasno, o čem bom govorila, naj navedem nekaj primerov. (a) V kolikor je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa ... neutemeljeno razveljavl
Pravna praksa, 2012⁄45	Pravo EU - ustavno, procesno in gospodarsko pravo dr. Janja Hojnik, 22.11.2012 Kultura in umetnost
	dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 45/2012Slovenske knjižne police je nedavno obogatilo novo delo uveljavljenih strokovnjakinj na področju prava EU - dr. Verice Trstenjak in dr. Maje Brkan, ki ne le teoretično dobro poznata to področje, ampak imata kot nekdanja generalna pravobranilka in pravna svetovalka na Sodišču EU tudi praktične izkušnje z njim. Knjiga Pravo EU (GV Založba, Ljubljana 2012) je zasnovana kot temeljno delo s tega področja, ki pokriva ustavne, procesne in gospodarske vidike delovanja te nadnacionalne organizacije. Poudarek je na ureditvi po Lizbonski pogodbi, kar ji daje aktualnost, s poudarjanjem povezav med slovenskim pravnim redom in pravnim redom EU pa je kar najbolj prilagojena slovenskim bralcem.
Pravna praksa, 2011⁄45	Kako uporabljati SSKJ dr. Nataša Hribar, 24.11.2011 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2011Svoj zadnji kotiček sem končala z napovedjo primerjave oznak (normativnih in drugih) v SSP in SSKJ. Zapisala sem, da se nekatere oznake v teh dveh priročnikih deloma prekrivajo, nekaterih, ki jih vsebuje SSP, pa na primer SSKJ ne pozna. V slednjem tako ne bomo našli oznak, kot sta krožec in puščica;
Pravna praksa, 2010⁄45	O predlogih in njihovi moči Nataša Hribar, 18.11.2010 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2010Predlogi so nepregibna besedna vrsta. Sami po sebi nimajo predmetnega pomena, ampak le slovničnega, kar pomeni, da z njimi izražajo podredna skladenjska razmerja med besedami oziroma besednimi zvezami. Kot pove že njihovo ime, stojijo predlogi vedno pred tisto besedo ali besedno zvezo, s katero se povezujejo. Tej besedi/besedni zvezi tudi določajo obliko - pravimo, da se predlogi vežejo z določenim sklonom.
Pravna praksa, 2003⁄45	Okvirna merila za določanje višine pravične denarne odškodnine mag. Bogomir Horvat, 11.12.2003 Obligacije
	mag. Bogomir Horvat, Pravna praksa, 45/2003Nepremoženjska škoda Nepremoženjska škoda je po svoji pravni naravi take vrste škoda, ki je ni mogoče reparirati. Nemogoče jo je odpraviti z enakimi sredstvi kot premoženjsko škodo, to je z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, in ni je mogoče dobesedno povrniti z denarjem. Zato pravična denarna odšk...
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>