O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 86)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odškodninska odgovornost planinskih in gorskih vodnikov za napake pri vodenju

Patricij Maček, 17.1.2019

Obligacije, GOSTINSTVO IN TURIZEM

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019Preteklo leto je bilo za slovensko planinstvo pomembno. Obeležili smo 240-letnico prvega vzpona na Triglav in 125-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva - današnje Planinske zveze Slovenije (PZS). Prvič po 123 letih je Aljažev stolp zaradi obnove zapustil vrh Triglava. Vsi ti dogodki so zagotovo svojevrstni promotorji planinstva. Tudi sicer se vse več ljudi podaja v gore. Podatki kažejo, da nas je v PZS vključenih slabe tri odstotke vseh prebivalcev, Slovensko planinsko pot, ki je lani praznovala 65-letnico odprtja, pa nas je prehodilo že več kot 10.000 planincev. Vse več posameznikov in skupin pa se na zahtevnejše planinske poti poda pod vodstvom planinskih ali gorskih vodnikov. Tokrat bom spregovoril o njihovi odškodninski odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Pogodbeno pravo IV - Patologija pogodbe, drugi del

dr. Jaka Cepec, 17.1.2019

Kultura in umetnost, Obligacije

dr. Jaka Cepec, Pravna praksa, 3/2019Zbirka Pogodbeno pravo avtorja dr. Luigija Varanellija se je v letu 2018 povečala še za četrto knjigo. Monografija je vsebinsko nadaljevanje tretje knjige. V obeh se avtor ukvarja s patologijo pogodbe, torej z vprašanji, katere oziroma kakšne "bolezni" povzročajo ničnost in izpodbojnost pogodb. Vprašanje patologije avtor razširi še na instituta spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve. Pri tem Varanelli poudari, da gre pri ničnosti in izpodbojnosti za vprašanje patologije akta, torej pogodbe, pri spremenjenih okoliščinah in nezmožnosti izpolnitve pa za patologijo razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Tožbeni zahtevek Paulijanske tožbe

Avtor ni naveden, 23.1.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2014Sklep II Ips 141/2010, 7. november 2013 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2784/2009) OZ - 260. člen Zahtevek v paulijanski tožbi, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev, da sta pogodba o pripoznavi lastninske pravice ... in darilna pogodba ... brez pravnega učinka ter da mu
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Pravica do pravnega sredstva - zastopanje - pooblastilo odvetniku

Avtor ni naveden, 23.1.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2014Določbo petega odstavka 98. člena ZPP treba ustavno skladno razlagati tako, da pritožbeno sodišče ne more zavreči pritožbe, kadar ugotovi nepravilnost pooblastila odvetnika, ki je stranko z istim nepravilnim pooblastilom zastopal že pred sodiščem prve stopnje, če je sodišče prve stopnje spregledalo nepravilnost (ki bi jo lahko stranka pred sodiščem prve stopnje odpravila) in meritorno odločilo o zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Urejanje prostora - poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 23.1.2014

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2014Odločba št. U-I-148/12, 9. januar 2014 Člen 8 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Novo mesto, kolikor kategorizira javno pot "Črešnjice-Rupe" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 623/1 in 624/2, obe k. o. Črešnjice, se razveljavi. Mest
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dolgotrajna rejništva niso v skladu z ZIRD

Iva Gajšek, 23.1.2014

Dedovanje

Iva Gajšek, Pravna praksa, 3/2014Rejništvo je namenjeno varstvu in vzgoji otrok, ki so nameščeni v rejniško družino, ker zaradi določenih razlogov začasno ne morejo bivati v svoji matični družini. Slovenska zakonodaja določa, da je rejništvo le začasen ukrep, vendar nam praksa kaže, da so otroci nameščeni v rejništvo več let. Kako je s trajanjem rejništva v drugih državah, ali so tudi v tujini otroci nameščeni v rejniške družine več let, največkrat kar do svoje polnoletnosti oziroma do konca študija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Postopek preventivnega prestrukturiranja

dr. Nina Plavšak, 23.1.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 3/2014zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F),1 ki je začel veljati 7. decembra 2013, je bil v Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)2 dodan nov oddelek 2.3, ki ureja novo vrsto postopka, in sicer postopek preventivnega prestrukturiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Praktična vprašanja neposrednih plačil podizvajalcem v javnem naročanju

Potočnik Maja, Križanec Uroš, 24.1.2013

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Uroš Križanec, Pravna praksa, 3/2013Dejstvo, da Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) določa obvezna plačila podizvajalcev, je splošno znano tako med naročniki kot tudi med ponudniki in podizvajalci. Zaplete pa se takoj, ko dejansko stanje odstopi od ustaljenega: če glavni izvajalec ne priznava terjatve ali celotne terjatve podizvajalca, če ima izpolnitev podizvajalca napake, če so med glavnim izvajalcem in podizvajalcem dogovorjena zadržana sredstva in celo če glavni izvajalec pred prejemom plačila naročnika poplača podizvajalce. Težave pri reševanju takih vprašanj, ki so v praksi pogosta in tudi običajna, kažejo na nerazumevanje instituta neposrednega plačila podizvajalcem. Glede na to, da se v zvezi s pravno naravo tega instituta ne more poenotiti niti pravna stroka, subjektom, ki jih predmetni institut prizadeva, ne preostane nič drugega, kot da poiščejo konkretne odgovore na konkretna vprašanja, kar je tudi namen tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Vloga na (ne)pristojno sodišče

mag. Nana Weber, 24.1.2013

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 3/2013V praksi so pogosti primeri, ko se vloge (tožbe, pritožbe, predlogi za dopustitev revizije in podobno) vložijo na nepristojno sodišče. Po prvem odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Da bi vlagatelj uspel z vsebinskim obravnavanjem take vloge, bi jo moralo nepristojno sodišče nemudoma poslati pristojnemu sodišču, kar pa se v praksi redko zgodi. Strogo izhodišče je omiljeno z dvema izjemama. Prvo utemeljuje položaj, ko stranke ne zastopa odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, vloga pa je bila poslana nepristojnemu sodišču zaradi nevednosti vložnika, drugo pa, kadar je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Pravilo o pravočasnosti vloge velja tudi v primeru spora o pristojnosti. Težava se pojavi, kadar ima tožnik možnost izbire krajevne pristojnosti. Gramatikalna razlaga 112. člena pripelje do razlage, da se v primeru, ko se eno sodišče izreče za nepristojno, pa pošlje tožbo na drugo (izbirno) pristojno sodišče, tožba zavrže, če je tja prispela nepravočasno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Po 200 letih ODZ

mag. Nana Weber, 26.1.2012

Obligacije

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 3/2012S tem, da je Občni državljanski zakonik (ODZ) še vedno uporaben, se je strinjalo vseh 22 strokovnjakov na simpoziju, ki je 19. in 20. januarja 2012 potekal na PF Univerze v Ljubljani. Dogodek je po uvodnih besedah dekana in profesorja na PF v Ljubljani dr. Petra Grilca "pravo praznovanje z zgodovinskimi prijatelji, ki jim dolgujemo veliko uslugo". Prorektor Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart pa je k temu dodal, da skupna točka vseh predavateljev ni le ODZ, temveč razvoj civilnega prava v prihodnosti: "ODZ je bil in je še zmeraj pravni vir slovenskega civilnega prava."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah

Hudej Jasna, Ščernjavič Iztok, 26.1.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Jasna Hudej, Iztok Ščernjavič, Pravna praksa, 3/2012Nedavno sprejeta odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Up-591/10 z dne 2. decembra 2010 in novelirana ureditev Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki omogoča vložitev izbrisne tožbe tudi imetniku obligacijske pravice (243. člen ZZK-1), predstavljata mejnik v razvoju stvarnega prava. Ustavna odločba ločuje med začetkom učinkovanja prenosa lastninske pravice v notranjem razmerju in med začetkom učinkovanja prenosa v zunanjem razmerju, s čimer relativizira (zmanjšuje) pomen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene s pravnim poslom. S tem se dejansko izenačujeta trenutka pridobitve (in učinkovanja) lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni in originarni način. Novelirana ureditev (ZZK-1C) izbrisne tožbe pa približuje učinke sklenitve zavezovalnega posla učinkom razpolagalnega posla, s čimer v določeni meri briše meje med tradicijskim (germanskim) in konsenzualnim (romanskim) sistemom prenosa stvarnih pravic. Spremenjena ureditev izbrisne tožbe in stališča, zavzeta v ustavni odločbi, niso zanimiva le s teoretičnega vidika, ampak bi ob dosledni izpeljavi morala imeti pomembne posledice tudi za razvoj sodne prakse. Strokovnega prispevka, ki bi analiziral daljnosežnost posledic novih pravnih izhodišč, doslej še ni bilo mogoče zaslediti, zato bova nekatere vidike skušala prikazati v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

ODZ je (!) veljavno pravo na Slovenskem

Zoran Skubic, 26.1.2012

Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2012Ko sem v četrtek in petek na PF Univerze v Ljubljani poslušal prispevke priznanih domačih in tujih strokovnjakov na področju civilnega in evropskega prava v sklopu simpozija ob priložnosti 200. obletnice Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ), nisem toliko razmišljal o vsebini predavanj (ki so bila povečini odlična). Ne, spraševal sem se predvsem, zakaj je okoli mene toliko praznih stolov. ODZ namreč ni "zgolj" pomemben zgodovinski dokument postopne emancipacije slovenske pravne misli, je živo pravo, naše pravo in evropsko pravo. Prav (ne)udeležba na tem simpoziju je zato žal odraz današnjega stanja duha pravnikov - in pravništva na splošno - na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Talibani v Butalah

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.1.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3/2012Družina ni absolutna vrednota sama po sebi. Recimo raje, da je vrednota družina, v kateri se ne pobijajo, se ne pretepajo in se ne pravdajo. Teh je precej manj, kot si verjetno mislimo. Ampak za harmonijo in srečo v družinah verjetno ni kriva ne (nobena) partija ne država, pa tudi ne Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Spregled pravne osebnosti kot slovenska "posebnost"

Franz Serajnik, 27.1.2011

Civilni sodni postopki

dr. Franz Serajnik, Pravna praksa, 3/2011 Slovenski zakonodajalec je z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij leta 1999 uvedel (ZFPPod) presenetljivo novost. Gre za doslej v Evropi neznano neposredno jamstvo družbenikov sodno izbrisanih kapitalskih družb za dolgove teh družb. Osnova tega jamstva je zakonska fikcija, da so družbeniki, ki niso pravočasno poskrbeli za finance oziroma likvidacijo svoje družbe, prevzeli jamstvo za vse dolgove te družbe. Ker je zakonodajalec s tem ogrozil enega od temeljev korporacijskega prava in ker mu doslej ni uspelo, da bi to popravil, je omajal zaupanje v pravno državo. Po več kot desetih letih bi bilo prav, da zakonodajalec končno popravi, kar je treba, in se tako spravi s stroko. Temu lahko koristi tudi pogled "čez mejo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Obveznost plačila provizije pri pogodbi o posredovanju nepremičnine

Aleš Vodičar, 27.1.2011

Obligacije

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Klavzula CPT Incoterms 2010 kot del prodajne pogodbe

Andrej Friedl, 27.1.2011

Obligacije

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Odstop potrošnika od pogodbe o elektronski dobavi digitalne vsebine

Jure Levovnik, 27.1.2011

TRGOVINA, Obligacije

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Skrbnik za posebni primer ali začasni zastopnik

Nada Caharijaz-Ferme, 27.1.2011

Civilni sodni postopki

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Status udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku - večkratni zaporedni prenos pravice - načelo kontradiktornosti

Avtor ni naveden, 27.1.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2011Kadar gre za večkratni zaporedni prenos pravice, je treba vmesne pridobitelje pravice obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in ki jim je treba že po določbi prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti, ne da bi jim bilo treba posebej prijaviti udeležbo v postopku. Čeprav zemljiškoknjižno sodišče pri večkratnih zaporednih prenosih pravice ne opravi vpisa pravice na vmesne pridobitelje pravice, pa ti z vpisom pravice na zadnjega pridobitelja svojo pravico "dejansko izgubijo". Zato jih mora sodišče obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in jim mora v skladu z določbo prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti. Odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči prve in druge stopnje, je sicer v prid načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka vendar nesorazmerno posega v pravico do izjave vmesnih pridobiteljev pravice, saj je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) uveljavljanje njihove pravice proti dobrovernim tretjim osebam povsem onemogočeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Razsojeno

Toni Tovornik, 27.1.2011

Civilni sodni postopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 3/2011Tožnica je pri sodišču prve stopnje vložila tožbeni zahtevek, v katerem je zahtevala, da ji tožena stranka vrne 560.334,24 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je s sodbo zahtevek zavrnilo in odločilo, da mora tožnica povrniti toženi stranki tudi pravdne stroške.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Sodni depozit

Avtor ni naveden, 27.1.2011

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2011Sodišče bi lahko ugodilo predlogu za sodni depozit le, če bi predlagatelj hkrati z izjavo, da kupuje stvar, poskusil izročiti kupnino nasprotni udeleženki, ta pa brez utemeljenega razloga izpolnitve ne bi sprejela ali pa bi jo s svojim ravnanjem preprečila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄3

Priznanje vodnih pravic

mag. Adrijana Viler-Kovačič, 24.1.2008

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 3/2008univ. dipl. pravnica, mag. znanosti, svetovalka generalnega direktorja Agencije RS za okolje O vodnih pravicah je bilo v PP objavljenih že kar nekaj prispevkov. Glede na nekatere očitke v javnosti, da država neupravičeno zahteva pridobitev vodne pravice na novo, čeprav je v preteklosti ta pravi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄3

Funkcionalno zemljišče skozi čas in predpise

dr. Miha Juhart, 24.1.2008

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 3/2008dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Ljubljani Funkcionalno zemljišče je zemljišče, ki je potrebno za redno rabo objekta. Gre za pojem, ki se je izoblikoval v sistemu družbene lastnine in ga je zato treba razumeti v okviru pravil, ki so veljala v tistem času. V veljavni ureditvi funkc...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄3

Izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazec predloga za izvršbo

Dida Volk, 24.1.2008

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 3/2008univ. dipl. pravnica, sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani Dne 1. januarja 2008 je začel veljati Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju: Pravilnik),1 s tem pa je začela veljati večina določb novel ZIZ-E2 in ZIZ-F.3 Bistvena skupna t...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3

Leto objave

2019(3) 2014(5) 2013(2) 2012(4)
2011(8) 2008(4) 2007(6) 2006(4)
2005(3) 2003(8) 2002(2) 1999(5)
1998(4) 1997(5) 1995(9) 1993(8)
1992(3) 1991(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.3. CIVILNO PRAVO 2.3.1. Lastnina in druge stvarne pravice 2.3.2. Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori 2.3.3. Intelektualna lastnina 2.3.4. Obligacije 2.3.5. Zakonska zveza in družinska razmerja 2.3.6. Dedovanje 2.3.7. Civilni sodni postopki

Avtorji

AB C ĆČ DĐEF G H IJ K L M NOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov