O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 32)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Poročanje čezmejnih dogovorov na podlagi direktive DAC6

Sabina Pirnat, 20.12.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Sabina Pirnat, Pravna praksa, 49-50/2018V luči novih pobud na področju davčne preglednosti na ravni Evropske unije je 25. junija 2018 v veljavo stopila obveznost poročanja o čezmejnih dogovorih, ki jo narekuje Direktiva Sveta (EU) 2018/822, bolje znana pod imenom DAC6 (v nadaljevanju Direktiva). Kljub temu da Direktiva še ni implementirana v lokalno zakonodajo, ta že pokriva širok razpon svetovanj o čezmejnih transakcijah in strukturiranjih, ki se nudijo podjetjem od konca junija 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Bančna kriza 2008: primerjava Islandije in Slovenije

Nace Potočnik, 20.12.2018

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Nace Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2018Globalna bančna kriza iz leta 2008 je močno prizadela delovanje finančnih in gospodarskih sistemov številnih držav po svetu, zato je bil pozneje njeni sanaciji namenjen zajeten del nacionalnih proračunov. Pričujoči članek sistematično razišče in primerja tri ključne razlike med Islandijo in Slovenijo v povezavi z bančno krizo, in sicer razhajanja glede vzrokov za nastanek bančne krize, njene sanacije in postopkov, ki sta jih državi izvedli z namenom določitve kazenske, politične in drugih odgovornosti udeleženih subjektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pismo

Tomaž Pavčnik, 21.12.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2017Prišlo je pismo iz daljnega urada, na Vrhovno sodišče, z računskega urada; z računskega urada, od vodje organa. Belo pismo, uraden pečat. Kakšno je dano v tem pismu povelje? Kakšno povelje, kakšni ukazi? Kaj li nam hoče, kaj li veleva? Pojdimo, pojdimo pisma brat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Nove pogodbe FIDIC 2017

mag. Maja Koršič Potočnik, 21.12.2017

mag. Maja Koršič-Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2017FIDIC, mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, letos praznuje 30. obletnico. Še bolj zavidljiva pa je 60. obletnica FIDIC-ove rdeče knjige, ki ima za sabo dolgotrajno zgodovino poskusov poenotenja gradbene pogodbe v svetu na način, da bi bila ta uravnotežena za vse vpletene strani in da bi med pogodbene stranke pravično porazdelila tveganja gradnje. Ob praznovanju teh dveh obletnic je mednarodno združenje FIDIC poskrbelo za novo (drugo) izdajo rdeče, rumene in srebrne knjige, ki so bile uporabnikom prvič predstavljene na mednarodni konferenci FIDIC v Londonu, ki je potekala na začetku decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Dokazovanje pridobljenega razlikovalnega učinka znamke

dr. Klemen Pohar, 22.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 49-50/2016Ključna značilnost vsake znamke je (oziroma bi morala biti), da je mogoče na njeni podlagi blago ali storitve nekega podjetja razlikovati od blaga ali storitev drugih podjetij. Izpolnjevanje tega pogoja se zahteva že ob registraciji znamke, v primeru, da je ob registraciji prišlo do neustrezne presoje, pa je mogoče znamko, ki je brez slehernega razlikovalnega značaja, naknadno razglasiti za neveljavno. Vendar pa se registracija znamke ne zavrne oziroma se znamka ne razglasi za neveljavno, če je pred datumom prijave za registracijo s tem, da se je uporabljala, pridobila razlikovalni značaj. Države članice lahko določijo, da to velja tudi, če je znamka pridobila razlikovalni značaj po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije. Pomembno pa je vprašanje, na kakšen način se dokaže, da je znamka pridobila razlikovalni učinek s tem, da se je uporabljala. S tem vprašanjem se je ukvarjalo sodišče v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravica do podobe in zdrava pamet

dr. Nataša Pirc Musar, 22.12.2016

Sodišča

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 49-50/2016Po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA in posledično Melanie Trump za bodočo prvo damo ZDA je v Slovenijo pljusknil val evforije in tudi želje po zaslužkih na njun račun. Pojasnjevanje, da je tako ime kot podobo posameznika dopustno uporabiti v komercialne namene izključno z njegovim soglasjem, je v delu javnosti zbudilo nekaj nejevere. Zakaj ne bi rojstni kraj, njegovi podjetniki in Slovenija na splošno imeli kaj od prve dame ZDA, saj je Melania vendar "naša"!? Ali res ne smemo uporabiti imena, priimka in podobe nekoga v komercialne namene, ne da bi ta posameznik v to privolil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Reforma avtorskega prava na ravni Evropske unije

Žiga Perović, 22.12.2016

Intelektualna lastnina

Žiga Perović, Pravna praksa, 49-50/2016Digitalizacija in splet sta v zadnjih 20 letih spremenila svet. V luči tega se je v zadnjem času zganila tudi Evropska komisija in postala aktivna na zakonodajnem področju. Tako je že na začetku svojega mandata kot eno izmed prioritet navedla povezan digitalni enotni trg. Ta naj bi omogočil neovirano trgovino z digitalnimi dobrinami in storitvami. Program Komisije na tem področju je zato zajel široko paleto ambicioznih sprememb, ki naj bi vključevale ureditev čezmejne digitalne trgovine v okviru EU, preprečevanje blokiranja dostopa do digitalnih vsebin glede na lokacijo, reformo ureditve avtorske in sorodnih pravic, ureditev pravnega okvira na področju avdiovizualnih del in telekomunikacij ter nenazadnje tudi osvežitev konkurenčne in davčne ureditve. Reforma avtorskega prava na ravni EU tako predstavlja samo en sklop ambicioznega načrta za modernizacijo prava v luči digitalizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Korporacijska kondikcija po izbrisu družbe iz registra

mag. Jerneja Prostor, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 49-50/2014Zelo preprosto lahko korporacijsko kondikcijo pojasnimo na naslednjem primeru: delniška družba ima štiri delničarje, trije so družbi zagotovili vsak po 25.000 evrov v obliki denarnega vložka, četrti pa 30.000 evrov v obliki stvarnega vložka, na primer avtomobila. Družba nato zaradi vpliva, ki ga ima četrti delničar v družbi, avtomobil čez tri leta proda četrtemu delničarju za 5.000 evrov manj, kot je takrat dejansko vreden. Pride do prepovedanega vračila vložka po 227. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta posel je torej nezakonit in je kot tak ničen v celoti, saj je kupnina bistvena sestavina (negospodarske) prodajne pogodbe, zato instituta delne ničnosti ne moremo uporabiti. Čeprav v tem primeru interes upnikov ni ogrožen, ker jih (denimo) družba lahko poplača, je treba zavarovati interes drugih delničarjev. Pravice delničarjev se bodo namreč v tej družbi uresničevale glede na njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu, torej bo imel četrti delničar največji delež pravic, glede na dejanski vložek v družbo (25.000 evrov) pa bi moral vsak uresničevati četrtino pravic. Zato bodo preostali delničarji v tem primeru zainteresirani za uveljavljanje ničnosti posla, s katerim je prišlo do kršitve 227. člena ZGD-1 (do prepovedanega vračila vložka) in posledično do uveljavljanja korporacijskopravnega zahtevka družbe od četrtega delničarja na podlagi 233. člena ZGD-1 (zahtevek za vračilo avtomobila).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Kakovost zraka v Sloveniji

Bagari Sara, Baloh Tadej, Bizjak Nejc, Devjak Lea, Petrovič Maja, Golija Polona, Rotar Urška, Ušeničnik Urša, Repe Gaja, 18.12.2014

Varstvo okolja

Sara Bagari, Tadej Baloh, Nejc Bizjak, Lea Devjak, Maja Petrovič, Polona Golija, Urška Rotar, Urša Ušeničnik, Gaja Repe, Pravna praksa, 49-50/2014V okviru Pravne klinike za varstvo okolja smo v lanskem študijskem letu študentje na PF Univerze v Ljubljani pod drobnogled postavili vprašanje kakovosti zraka v Sloveniji. Pri raziskovanju pravnih temeljev in institutov, ki se nanašajo na pravico do zdravega življenjskega okolja, smo se osredotočili na njihovo udejanjanje v praksi, in sicer na dveh najbolj degradiranih območjih v Sloveniji - Celjski kotlini in Zasavju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Omejitev pravice do izjave

dr. Neža Pogorelčnik, 18.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 49-50/2014Ali je treba pravico do izjave, ki je sestavni del temeljnega načela spoštovanja pravice do obrambe in ki je poleg tega določena v 41. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razlagati tako, da mora upravni organ, kadar namerava za nezakonito prebivajočega tujca sprejeti odločbo o vrnitvi ne glede na to, ali se ta odločba izda kot posledica zavrnitve dovoljenja za prebivanje, in zlasti kadar obstaja nevarnost pobega, zainteresirani osebi omogočiti, da poda svoje stališče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Predpraznični dnevnik

dr. Marijan Pavčnik, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2014 Drugi del: od 8. do 14. decembra 2014 8. 12. 1946 Danes imam predavanje iz uvoda v pravoznanstvo v prvem letniku. Ta predmet skupaj s kolegom (na mene odpade manjši del) predavam tudi izrednim študentom, druge pedagoške obveznosti pa imam v prvem letniku
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Se mora posameznik z vstopom v poslovni svet res v celoti odpovedati svoji zasebnosti?

Mojca Prelesnik, 18.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 49-50/2014Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo Zakona o sodnem registru (ZSReg), katere posledica bo, da bodo na spletu zbirno (na enem mestu) dostopni vsi podatki o tem, v katerih poslovnih subjektih vse je posameznik ustanovitelj (družbenik), član uprave ali nadzornega sveta, in to na način iskanja po imenu in priimku osebe. Predlagatelj kot temeljni cilj, za katerega si prizadeva sprememba novele, navaja varnost pravnega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Sveženj dogovorov devete ministrske konference WTO - dejanski uspeh ali začasna rešitev?

dr. Irena Peterlin, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 49-50/2013Pred dobrim tednom se je na Baliju v Indoneziji končala deveta konferenca ministrov Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Trgovinskim pogajalcem je po dvanajstih letih brezuspešnih pogajanj, začetih v Dohi, uspelo doseči konkreten dogovor v obliki sporazuma o olajševanju trgovine (ang. Agreement on Trade Facilitation). Od ustanovitve WTO je to prvi dogovor, ki se nanaša na liberalizacijo trgovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Preostale novosti ureditve postopka prisilne poravnave v noveli ZFPPIPP-F

dr. Nina Plavšak, 19.12.2013

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 49-50/2013Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), ki je začel veljati 7. decembra 2013, je bila ureditev postopkov zaradi insolventnosti dopolnjena z nekaterimi novimi instituti, ki naj bi zagotovili pravne okvire za učinkovitejše prestrukturiranje podjetij in pripomogli k učinkovitejšemu vodenju teh postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Kdaj imetnik služnosti postane davčni zavezanec za nepremičninski davek

dr. Jernej Podlipnik, 19.12.2013

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 49-50/2013V PP, št. 47/2013 in 48/2013, smo lahko prebrali kratek pregled določb Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr). Nekatere domnevno sporne rešitve Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) so bile v medijih že večkrat omenjene (na primer obdavčitev stavb, v katerih delujejo občinski vrtci, šole ipd., začasna sprememba občinskega davka v državnega, omejena pravica do pritožbe, vprašanje davčne osnove, primernost sprejema zakona po nujnem postopku) in samo vprašanje časa je, kdaj bo katere od njih presojalo Ustavno sodišče. Gotovo pa bomo kakšen strokovno utemeljen prispevek na to temo lahko zasledili tudi v Pravni praksi. Tokrat bom obravnaval eno od spornih zakonskih rešitev, ki ni doživela medijske pozornosti, in sicer predvsem zato, ker so v koherenten zakonski predlog posegli poslanci koalicije, sprejeli amandma, ki učinkuje celo v nasprotju z njihovimi lastnimi razlogi za sprejem, hkrati pa rešitev očitno povzroča precej težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

V začetku je bilo dejanje

dr. Marijan Pavčnik, 20.12.2012

Sodišča

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012(List iz Dnevnika) Podnaslov zavaja. Dnevnika ne pišem. Če bi ga, bi ga pisal 7. decembra, ko sem na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani poslušal predavanje o vrednotah, morali in etiki (akademika Jožeta Trontlja in profesorja Janeka Muska) in nato na Pravni fakulteti Univerze v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Paradoks krika k pravni državi

Tomaž Pavčnik, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012"Vemo, da je pravni red, ki je sicer objavljen v raznih uradnih listih, le epifenomen, medtem ko morda devetdeset odstotkov delovanja pravnega reda na vseh ravneh pravnega dogajanja izhaja iz moralne logike stvari same in iz občutka pravičnost
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Etika pri pravnem odločanju

dr. Dragan Petrovec, 22.12.2011

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 49-50/2011 Odločanje v pravu, zlasti v kazenskem, na katero se to pisanje nanaša, je različno zapleteno. Lahko ga delimo tudi na bolj in manj diskrecijsko. Vzemimo za ponazoritev naslednje primere: ugotovitev, ali je nekdo storil dejanje kot mladoletna ali polnoletna os
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

20 let Ustave - čas za premislek o morebitnih spremembah

dr. Ernest Petrič, 22.12.2011

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ernest Petrič, Pravna praksa, 49-50/2011Te dni obeležujemo dvajseto obletnico Ustave Republike Slovenije, enega najpomembnejših mejnikov v zgodovini samostojne slovenske države, dvajset let akta, ki združuje temeljna načela in vrednote, na katerih je osnovana slovenska državnost, in je hkrati najvišji pravni akt države. Postopek oblikova
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄49-50

Konstruktivno in destruktivno

Pavliha Marko, Herman Bogdana, 16.12.2010

Ostalo

dr. Marko Pavliha, Bogdana Herman, Pravna praksa, 49-50/2010Govornik je najmočnejši, najbolj prepričljiv takrat, ko se z mislijo in besedo opira na vrednote. Najbolj je povezan s poslušalci tedaj, ko spregovori o skupnih vrednotah, o tistem, kar ceni in k čemur stremi večina poslušalcev. Tedaj je najbolje sprejet. In tu se začnejo težave. Prva težava je v t
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄49-50

Presoja vzročne zveze pri opustitvenih ravnanjih

Katja Šorli-Peternel, 17.12.2009

Obligacije

Katja Šorli-Peternel, Pravna praksa, 49-50/2009Tako kot prej Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)1 zdaj tudi Obligacijski zakonik (OZ)2 ne daje odgovora na vprašanje, kaj šteti za pravnorelevantno vzročno zvezo. Sodišče mora na to vprašanje odgovoriti v vsakem primeru posebej, pri čemer se opira na spoznanja pravne teorije in sodno prakso, ki p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Vrednote na odru življenja

dr. Marko Pavliha, 18.12.2008

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 49-50/2008Filantrop je človek, ki z dejanji izkazuje ljubezen do bližnjega. Ni jih veliko, a tisti, ki so, nas navdihujejo z upanjem, optimizmom in ljubeznijo. Tak človekoljub je Vlasta Nussdorfer, imenitna ženska, mati in soproga, višja državna tožilka, predsednica Belega obroča Slovenije, pisateljica, nomin...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Kako ravnati z delovnimi knjižicami po 1. januarju 2009?

Darija Perše-Zoretič, 18.12.2008

Delovna razmerja

Darija Perše-Zoretič, Darija Perše-Zoretič, Pravna praksa, 49-50/2008Pred sklenitvijo prve pogodbe o zaposlitvi (po zdaj veljavni ureditvi) delavec pri upravni enoti pridobi delovno knjižico. Po 1. januarju 2009 jih upravne enote ne bodo več izdajale. Zato je treba opozoriti na novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A),1 in sicer na spremembe, ki jih ZDR-A določa v ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Ringi - japonski način sprejemanja odločitev

dr. Mirko Pečarič, 18.12.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Mirko Pečarič, dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 49-50/2008Sistem ringi je kolektivni postopek sprejemanja odločitev "od spodaj navzgor". V zahodnem svetu se glavne odločitve sprejemajo na višjih ravneh, kar pomeni, da poteka kolektivni postopek sprejemanja odločitev "od zgoraj navzdol". Poudarjen je večji individualizem in centralizem. V naši okolici, kjer...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

2018(3) 2017(2) 2016(3) 2014(5)
2013(3) 2012(2) 2011(2) 2010(1)
2009(1) 2008(4) 2006(3) 2005(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov