O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Nadaljevanje agonije za družbenike izbrisanih družb?

Ivanjko Šime, Grušovnik Lara, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Šime Ivanjko, Lara Grušovnik, Pravna praksa, 49-50/2018Dne 11. decembra 2018 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu razglasilo sodbo v zadevi Lekić proti Sloveniji, s katero ni ugotovilo kršitev človekovih pravic pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra in ex lege prenosu odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999. Navedeni zakon je bistveno odstopal od temeljnega načela korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti družbe samo do višine svojega kapitalskega vložka, z osebnim premoženjem pa le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za institut spregleda pravne osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Bančna kriza 2008: primerjava Islandije in Slovenije

Nace Potočnik, 20.12.2018

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Nace Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2018Globalna bančna kriza iz leta 2008 je močno prizadela delovanje finančnih in gospodarskih sistemov številnih držav po svetu, zato je bil pozneje njeni sanaciji namenjen zajeten del nacionalnih proračunov. Pričujoči članek sistematično razišče in primerja tri ključne razlike med Islandijo in Slovenijo v povezavi z bančno krizo, in sicer razhajanja glede vzrokov za nastanek bančne krize, njene sanacije in postopkov, ki sta jih državi izvedli z namenom določitve kazenske, politične in drugih odgovornosti udeleženih subjektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Uveljavljanje terjatev, nastalih po začetku postopka zaradi insolventnosti

Dida Volk, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dida Volk, Pravna praksa, 49-50/2018V zadnjih letih se je število postopkov zaradi insolventnosti izrazito povečalo. Največji porast števila začetih postopkov beležimo pri postopkih osebnega stečaja, in sicer od uveljavitve novele ZFPPIPP-F decembra 2013 naprej, saj so dolžniki - predlagatelji začetka postopka osebnega stečaja - oproščeni predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Tudi (nova) možnost poenostavljene prisilne poravnave, uvedena z novelo ZFPPIPP-E, je postala očitno "zanimiva" za insolventne dolžnike. V obeh postopkih, osebnem stečaju in poenostavljeni prisilni poravnavi, pa terjatve upnikov, ki so nastale po začetku postopka, pogosto niso poravnane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - zadržanje zastaranja zaradi nepremagljivih ovir

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Zmotno je stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Deset let od uveljavitve ZGD-1

Patricij Maček, 22.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016"Res je, da je zakon nastal po nemškem zgledu, da seveda marsikateri odgovor najdemo tudi v tuji sodni praksi, predvsem zaradi tega, ker je Slovenija majhna in se vprašanja bolj redko postavljajo, kljub temu je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) doživel nekatere posebne dodatke, nekatere posebnosti, ki so značilne za naše pravo in ki so vredne tudi dodatnih pozornosti," je med drugim v pozdravnem nagovoru na strokovnem posvetu Deset let od uveljavitve ZGD-1, ki je potekal 1. decembra na PF Univerze v Ljubljani, povedal profesor in dekan dr. Miha Juhart.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Vrtljiva vrata finančnih nadzornikov

mag. Sandi Kodrič, 22.12.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2016Skorajšnja ukinitev registrskih računov vrednostnih papirjev je prinesla sitnosti več sto tisoč Slovencem, ki so imeli okoli dvajset let neaktivne certifikatske delnice (iz lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine) in med katerimi večina ni imela nobenih dohodkov iz teh papirjev - ter na srečo doslej tudi ne stroškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Iz javnega v nejavno: modernizacija avtonomnega urejanja korporativnega upravljanja

Igor Knez, 17.12.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Igor Knez, Pravna praksa, 49-50/2015V zadnjih letih se, predvsem pod pritiski in posledicami gospodarske krize v Sloveniji, v zvezi s težavami gospodarstva vse pogosteje omenja nujnost boljšega korporativnega upravljanja. In to ne glede na to, ali govorimo o družbah v državni ali o družbah v zasebni lasti. Razvita gospodarstva sveta v svojih nacionalnih okvirih zaradi spodbujanja večje produktivnosti sprejemajo avtonomna pravila korporativnega upravljanja, kot so kodeksi, smernice in priporočila. Taka avtonomna pravila korporativnega upravljanja so eden od pomembnejši virov "mehkega" prava v globalnem tržnem gospodarstvu. V tem pogledu Slovenija ne zaostaja veliko. Sprejet je Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Na drugi strani pa imamo resno pomanjkanje pravil na strani družb, ki ne kotirajo na borzi. In teh je čedalje več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Ujetost mednarodne finančne regulative

mag. Peter Skok, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Peter Skok, Pravna praksa, 49-50/2014Čeprav bi bilo mogoče pričakovati, da bi se od začetka globalne finančne krize leta 2008 do zdaj stališča o njenih vzrokih vsaj načeloma poenotila, so pričakovanja ostala neizpolnjena. Kljub različnim interesno pogojenim oziroma obarvanim pristopom v opredeljevanju vzrokov in analiziranju pomena in vpliva posameznih dejavnikov za nastanek krize ni mogoče prezreti pomena dejavnika, ki je označen kot neuspeh finančne regulative, v benevolentni kvalifikaciji, oziroma kot posledica ujetosti finančne regulative v jasnejši opredelitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Korporacijska kondikcija po izbrisu družbe iz registra

mag. Jerneja Prostor, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 49-50/2014Zelo preprosto lahko korporacijsko kondikcijo pojasnimo na naslednjem primeru: delniška družba ima štiri delničarje, trije so družbi zagotovili vsak po 25.000 evrov v obliki denarnega vložka, četrti pa 30.000 evrov v obliki stvarnega vložka, na primer avtomobila. Družba nato zaradi vpliva, ki ga ima četrti delničar v družbi, avtomobil čez tri leta proda četrtemu delničarju za 5.000 evrov manj, kot je takrat dejansko vreden. Pride do prepovedanega vračila vložka po 227. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta posel je torej nezakonit in je kot tak ničen v celoti, saj je kupnina bistvena sestavina (negospodarske) prodajne pogodbe, zato instituta delne ničnosti ne moremo uporabiti. Čeprav v tem primeru interes upnikov ni ogrožen, ker jih (denimo) družba lahko poplača, je treba zavarovati interes drugih delničarjev. Pravice delničarjev se bodo namreč v tej družbi uresničevale glede na njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu, torej bo imel četrti delničar največji delež pravic, glede na dejanski vložek v družbo (25.000 evrov) pa bi moral vsak uresničevati četrtino pravic. Zato bodo preostali delničarji v tem primeru zainteresirani za uveljavljanje ničnosti posla, s katerim je prišlo do kršitve 227. člena ZGD-1 (do prepovedanega vračila vložka) in posledično do uveljavljanja korporacijskopravnega zahtevka družbe od četrtega delničarja na podlagi 233. člena ZGD-1 (zahtevek za vračilo avtomobila).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Imenovanje prokurista

Miha Šercer, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2014Predvsem je treba poudariti, da prokurist po svoji pravni naravi ni zakoniti (korporacijski) zastopnik družbe, temveč upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe. Prokurist ni organ družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Novo leto

Matej Tomažin, 20.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 49-50/2012V zadnjih dveh oziroma treh tednih se je v slovenskem gospodarskem prostoru zgodilo nekaj, kar smo sicer pričakovali že prej - vendar bolje pozno kot nikoli. Začelo se je pogosteje govoriti o privatizaciji. Ne glede na to, da je to že velikokrat prežvečena tema, je njena notranja vrednost tako velika, da jo je znova in znova smiselno poudariti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Pošteno poslovanje kot priložnost za rast in dejavnik sprememb

Irena Tomažin, 22.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Irena Tomažin, Pravna praksa, 49-50/2011 Svoj prispevek k trenutnemu stanju gospodarske krize je gotovo dala tudi korupcija. Ta je resen in realen problem v družbi, saj spodkopava dobro upravljanje in poštenost, izkrivlja konkurenco, ovira gospodarski razvoj ter ustvarja neenakost in nepravičnost. P
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Postopke zoper družbenike izbrisanih družb po ZFPPod in ZFPPIPP je treba takoj nadaljevati

Mirko Filipović, 22.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirko Filipović, Pravna praksa, 49-50/2011 Sprejeti Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) pomeni le korak nazaj in poskuša vzpostaviti enake pravne učinke v praksi kot že razveljavljeni Zakon o spremembah Zakona o
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Eno leto uporabe pravil Incoterms 2010

Friedl Andrej, Djinović Marko, 22.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Andrej Friedl, Marko Djinović, Pravna praksa, 49-50/2011Aktualna vprašanja v domači in mednarodni poslovni praksi Mineva eno leto, odkar so začela veljati prenovljena pravila Incoterms 2010. V tem času so se nova pravila Incoterms 2010 v poslovni praksi povsem uveljavila in v pogodbah učinkovito zamenjala "stara"
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Avtentična razlaga ZPre-1

Avtor ni naveden, 22.12.2011

Ustavno sodišče, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2011Odločba št. U-I-103/11 z dne 8. decembra 2011 (Ur. l. RS, št. 55/11) Drugi stavek drugega odstavka 75. člena in 63. člen v zvezi z drugim stavkom drugega odstavka 75. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) se razveljavita glede vsebine, ki jima jo je dala Avtenti
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

V rokah finančnih trgov

mag. Robert Kleindienst, 22.12.2011

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 49-50/2011V članku so izražena osebna mnenja avtorja, ki niso nujno enaka mnenju družbe, v kateri je zaposlen. Šok visokih tržnih obrestnih mer na državne obveznice je po Grčiji in Portugalski zajel tudi večje evropske države, kot sta Italija in Španija, pa tudi Slovenijo. Del visokega dviga obrestnih
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄49-50

Populizem pod Alpami

Jure Mikuž, 16.12.2010

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄49-50

Islamsko bančništvo - hit bančnega sistema v prihodnosti?

Peter Merc, 16.12.2010

Monetarni predpisi

Peter Merc, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Moč komuniciranja

Matej Tomažin, 18.12.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Matej Tomažin, Pravna praksa, 49-50/2008V minulih tednih smo bili spet priča moči komuniciranja oz. nekomuniciranja. Vlagatelji so se močno odzvali tako na Krkino neobveščanje o preiskavi s strani Evropske komisije kot tudi na opozorilo Gorenja o morebitnem nedoseganju zastavljenega dobička.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Fizična oseba v vlogi potrošnika in podjetnika v postopku osebnega stečaja

Vlado Balažic, 18.12.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Vlado Balažic, Vlado Balažic, Pravna praksa, 49-50/2008* Vprašanje je postavil eden od naročnikov PP na seminarju Novi izzivi pri uveljavljanju terjatev v izvršbi in osebnem stečaju, GV Založba, 24. september 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Ringi - japonski način sprejemanja odločitev

dr. Mirko Pečarič, 18.12.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Mirko Pečarič, dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 49-50/2008Sistem ringi je kolektivni postopek sprejemanja odločitev "od spodaj navzgor". V zahodnem svetu se glavne odločitve sprejemajo na višjih ravneh, kar pomeni, da poteka kolektivni postopek sprejemanja odločitev "od zgoraj navzdol". Poudarjen je večji individualizem in centralizem. V naši okolici, kjer...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Vpliv stečaja na izvršbo po ZFPPIPP

dr. Jasna Murgel, 18.12.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jasna Murgel, dr. Jasna Murgel, Pravna praksa, 49-50/2008Postopke zaradi insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),1 postopek izvršbe in zavarovanja pa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).2 Ker se lahko zgodi, da upnik vloži predlog za izvršbo proti dolžniku, proti kateremu je že ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄49-50

Sprememba zavarovalne premije med trajanjem zavarovanja

mag. Maja Gornik, 20.12.2007

ZAVAROVALNIŠTVO, Obligacije

mag. Maja Gornik, Pravna praksa, 49-50/2007mag. pravnih znanosti, vodja zavarovalno-pravnih zadev osebnih zavarovanj Sprememba zavarovalne premije med trajanjem zavarovanja dejansko pomeni spremembo zavarovalne pogodbe, kar zakon predvideva le, če se spremenijo tiste okoliščine, ki so pomembne za oceno nevarnosti zavarovanega predmeta, p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄49-50

Še o zlorabi položaja ali pravic s strani družbenikov d.o.o.

Marko Brus, 20.12.2007

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marko Brus, Pravna praksa, 49-50/2007R: Kazensko pravo - odmevi univ. dipl. pravnik, višji sodnik, dodeljen na Vrhovno sodišče RS Dr. Liljana Selinšek se je v PP št. 45/2007 (str. 19-21) kritično odzvala na sodbo Vrhovnega sodišča z opr. št. I Ips 141/2006. Z njo je to razveljavilo pravnomočno sodbo okrožnega sodišča v Murski Sobo...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

2018(4) 2017(1) 2016(2) 2015(1)
2014(3) 2012(1) 2011(5) 2010(2)
2008(4) 2007(4) 2006(3) 2005(3)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B CĆČD ĐEF G HI JK LM NOP QRS Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov