O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Parlameter

Gregor Zagozda, 22.12.2016

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 49-50/2016Spletna stran je nastala v okviru inštituta Danes je nov dan in je namenjena lažjemu informiranju o delu poslancev v Državnem zboru. Uporabniku ponuja strukturiran in pregleden prikaz dela poslancev ter poslanskih skupin. Ker niso zagotovljeni strojno berljivi viri podatkov, spletna stran pridobiva podatke s pomočjo razčlenjevanja spletnih strani Državnega zbora Republike Slovenije in Državne volilne komisije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Dnevnice

Miha Šercer, 22.12.2016

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2016V podjetniški kolektivni pogodbi imamo zapisano, da za službeno potovanje v Republiki Sloveniji delavcu pripada povračilo stroškov prehrane (dnevnica), povračilo stroškov prenočevanja in povračilo stroškov prevoza. Službeno potovanje delavca mora biti odobreno s potnim nalogom direktorja, s katerim se določi, kateri stroški bodo delavcu povrnjeni. Dnevnica pripada delavcu kot povračilo stroškov prehrane, ki jih je imel pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju oz. delu na terenu v kraju, ki je od kraja sedeža družbe oddaljen več kot 15 km in je izven območja opravljanja redne dejavnosti družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Nadzor poslovanja sodišč

Toni Tovornik, 22.12.2016

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 49-50/2016Pravilnik o Službi za nadzor organizacije poslovanja sodišč (Pravilnik) ureja organizacijo njenega dela, in sicer določa vrste in načine izvajanja nadzora, vsebino poročila o nadzoru in način seznanjanja njegovih naslovnikov, spremljanje odprave nepravilnosti in ustreznosti upoštevanja priporočil za izboljšanje poslovanja sodišč ter poročanje o opravljenih nadzorih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718) (Ur. l. RS, št. 80/16) - velja od 16. decembra, uporabljati se začne 1. januarja 2017. 2. Spremembe proračuna Republike Slovenije za let
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Evropa

Patricij Maček, 22.12.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016 Četrtek, 8. 12. Konferenca o prihodnosti EU. Na panelu o svobodi in varnosti v Evropi je slovenski predsednik Vlade dr. Miro Cerar kot uvodni govornik povedal, da je Evropska unija (EU) v enem najbolj zahtevnih obdobij od svoje ustanovitve. Populizem, protekcionizem in
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Hramba določenih spletnih osebnih podatkov zaradi obrambe pred kibernetskimi napadi

Zoran Skubic, 22.12.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2016Če predolgo zreš v brezno, se slednje prej ali slej zazre - vate. Ta Nietzschejev citat v digitalni dobi velja še toliko bolj kot leta 1886. Nobeno brskanje po svetovnem spletu namreč ni popolnoma nevidno. Tako niti ne preseneča, da je spletna hramba in uporaba osebnih podatkov že od samega nastanka - točneje razmaha - spleta vedno bolj žgoča tema. V Sloveniji je Ustavno sodišče leta 2014 v celoti razveljavilo določbe Zakona o elektronskih komunikacijah, ki so operaterjem nalagale obvezno hrambo osebnih (prometnih) podatkov "na zalogo", in jim naložilo uničenje tovrstnih podatkov, ki so bili že shranjeni. Tako radikalen poseg je pristojne pripravljavce zakonodaje omajal do te mere, da do danes niso zmogli pripraviti ustreznih rešitev, ki bi na sorazmeren način odpravile zevajočo pravno praznino. Pri tem jim bo morda v pomoč nedavna odločitev Sodišča (EU), ki je presodilo, pod katerimi pogoji je hramba tovrstnih podatkov potrebna, morda celo nujna zaradi učinkovite obrambe pred kibernetskimi napadi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Razpisi

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016 Ur. l. RS, št. 77/16 1. Generalni direktor RTV Slovenija - Programski svet RTV Slovenija; rok je 31. december. Ur. l. RS, št. 79/16 2. Okrajni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 24. d
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Evropski sodniki med aktivizmom in realizmom

Patricij Maček, 22.12.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016"Dnevi evropskega prava so ena tistih prireditev, ki je postala že tradicionalna na PF Univerze v Ljubljani." S temi besedami je profesor in dekan na PF Univerze v Ljubljani otvoril že 14. Dneve evropskega prava, ki so potekali 24. novembra in katerih osrednji dogodek je bila okrogla miza Evropski sodniki med aktivizmom in realizmom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Legalizirajmo prostitucijo

Patricij Maček, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016O razlogih ZA in PROTI legalizaciji prostitucije so razpravljali udeleženci javne debate Legalizirajmo prostitucijo, ki je potekala 24. novembra na PF Univerze v Ljubljani, v kateri sta se pomerili ekipa profesorjev proti ekipi študentov PF Univerze v Ljubljani. Ekipa študentov, ki so jo sestavljali Mateja Štimulak, Klemen Starič in Nadja Mićić, je bila za legalizacijo, ekipa profesorjev, ki so jo sestavljali prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Matjaž Ambrož in doc. dr. Mojca M. Plesničar, pa je bila proti legalizaciji. Na osrednjem in tradicionalnem dogodku Debatnega kluba PF Univerze v Ljubljani je po mnenju poslušalcev prepričljivo zmagala ekipa študentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Depolitizacija sodstva

dr. Ciril Ribičič, 22.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 49-50/2016Predlog ministra Klemenčiča, da bi spremenili način imenovanja sodnikov tako, da jih ne bi več volil Državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog Sodnega sveta, ni posebno presenečenje. Prav tako ni težko napovedati, da bo predlog naletel na odobravanje in široko podporo pri ustavnopravni znanosti in stroki. To pa še ne pomeni, da bo tudi sprejet, toliko bolj, ker ga ni mogoče uresničiti brez ustavne spremembe. Poslanci in politične stranke, ki stojijo za njimi, so bili v preteklosti gluhi za vsak predlog, ki bi zoževal vpliv Državnega zbora, še posebej na kadrovskem področju. To je razumljivo, saj bi poslanci izgubili enega od vzvodov vplivanja na sestavo in delovanje sodišč, ki so sicer po definiciji in po Ustavi neodvisna državna oblast. Morda so celo prepričani, da s tem dajejo sodnikom potrebno legitimnost in preprečujejo "tiranijo sodnikov", ki hočejo vladati, ne da bi bili voljeni in komur koli odgovorni. Tudi ko imajo občutek, da je pravosodje pristransko in deluje pod vplivom njim nasprotne politične opcije, nočejo opaziti, da je izvirni greh takšne odvisnosti od politike tudi v načinu imenovanja sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Deset let od uveljavitve ZGD-1

Patricij Maček, 22.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016"Res je, da je zakon nastal po nemškem zgledu, da seveda marsikateri odgovor najdemo tudi v tuji sodni praksi, predvsem zaradi tega, ker je Slovenija majhna in se vprašanja bolj redko postavljajo, kljub temu je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) doživel nekatere posebne dodatke, nekatere posebnosti, ki so značilne za naše pravo in ki so vredne tudi dodatnih pozornosti," je med drugim v pozdravnem nagovoru na strokovnem posvetu Deset let od uveljavitve ZGD-1, ki je potekal 1. decembra na PF Univerze v Ljubljani, povedal profesor in dekan dr. Miha Juhart.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Mladi kmetje in medgeneracijski prenos kmetije

Valentin Orešek, 22.12.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Valentin Orešek, Pravna praksa, 49-50/2016Medgeneracijski prenos kmetije je poleg nakupa kmetije eden izmed pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev, namenjenih mladim kmetom. Primerjalno gre za precej svojevrstno ureditev, ki v praksi sproža kar nekaj vprašanj. Tudi sodišča pri nekaterih najosnovnejših predpostavkah medgeneracijskega prenosa nimajo enotnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Inšpekcijski nadzor šele tri leta po prijavi

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016Pobudnica je v pobudi Varuhu človekovih pravic (Varuh) navajala, da je bila zadnje tri mesece leta 2013 zaposlena pri delodajalcu, kjer je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Moč za prijavo kršitev na Inšpektorat RS za delo (IRSD) je zbrala šele po letu in pol. Najprej se je na IRSD obrnila z vprašanjem o dopustnosti vložitve prijave zoper bivšega delodajalca. V začetku oktobra 2015 je prejela odgovor (strokovno pomoč), na podlagi katerega je nato takoj vložila prijavo zoper bivšega delodajalca. Konec oktobra 2015 je prosila za odgovor, ki pa ga ni prejela. Zato se je marca 2016 obrnila na Varuha in prosila, da ji pomaga ugotoviti, kaj se je zgodilo z njeno prijavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Priznavanje meddržavnih posvojitev po Haaški konvenciji

Petra Forjanič, 22.12.2016

Varstvo človekovih pravic

Petra Forjanič, Pravna praksa, 49-50/2016Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Haaška konvencija ) je rezultat prizadevanja mednarodne skupnosti po oblikovanju minimalnih skupnih standardov ter sistema upravnega sodelovanja držav v postopkih meddržavnih posvojitev. Področje meddržavnih posvojitev se je z njeno uveljavitvijo temeljito spremenilo, saj jo je ratificiralo veliko število pogodbenic, ki so dosledno implementirale njene določbe. Temeljno vodilo celotnega postopka je zagotavljanje največje otrokove koristi in pravnega varstva njegovih pravic, čemur je namenjena tudi določba o neposrednem priznavanju odločb o meddržavni posvojitvi v vseh državah podpisnicah. Žal pa njeno praktično izvajanje še vedno prinaša probleme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Razžaljeni in ponižani funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci

dr. Breda Mulec, 22.12.2016

Uprava

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 49-50/2016V Arhivu RS, kjer ležijo precej stari sodni spisi še iz časov Kraljevine Jugoslavije, se je pod oznako "tiskovne sodbe" nahajal tudi sodni spis razžaljenega in ponižanega Josipa Vidmarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016 23. december 1817 - Nov kataster Avstrijski cesar Franc I. je izdal patent o izdelavi novega stabilnega katastra za odmero zemljiškega davka. Za pripravo in izdelavo katastra in nove davčne regulacije so bili ustanovljeni posebni upravni organi in komisije, tako na ravni c
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravica do podobe in zdrava pamet

dr. Nataša Pirc Musar, 22.12.2016

Sodišča

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 49-50/2016Po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA in posledično Melanie Trump za bodočo prvo damo ZDA je v Slovenijo pljusknil val evforije in tudi želje po zaslužkih na njun račun. Pojasnjevanje, da je tako ime kot podobo posameznika dopustno uporabiti v komercialne namene izključno z njegovim soglasjem, je v delu javnosti zbudilo nekaj nejevere. Zakaj ne bi rojstni kraj, njegovi podjetniki in Slovenija na splošno imeli kaj od prve dame ZDA, saj je Melania vendar "naša"!? Ali res ne smemo uporabiti imena, priimka in podobe nekoga v komercialne namene, ne da bi ta posameznik v to privolil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

10 let subjektivitete zamejcev in izseljencev

Dejan Valentinčič, 22.12.2016

Uprava

Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 49-50/2016Aprila letos je minilo deset let od sprejema Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Področni zakon je bil napovedan že v 5. členu Ustave. Dejstvo, da je bilo za sprejetje zakona in s tem za uveljavitev ustavne določbe potrebnih kar 15 let, kaže na odnos Republike Slovenije do petine slovenskega narodnega telesa, saj izven Slovenije namreč živi okoli 500.000 Slovencev. Ob deseti obletnici sprejetja zakona je pravi čas za pregled njegovega nastanka, ovrednotenje njegovih prvih deset let in predvsem oceno tega, kaj bi bilo treba v njem še nadgraditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Vlada RS

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 113. redni seji (7. december 2016): - Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam; - Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2016; - Sklep o spremembi sklepa o vzdrževanju začasnih nastanitvenih centrov za migrante v pripravlje
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Vsebina PP št.49-50/2016

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/20163 UVODNIK Vlasta Nussdorfer Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj! 6-7 USTAVNO PRAVO dr. Marko Bošnjak Slavnostni govor ob 25. obletnici Ustave RS 8-10 OSEBNOSTNO PRAVO dr. Nataša Pirc Musar Pravica do podobe in zdrava pamet 10-11
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Davčne ovire pri ustanavljanju alternativnih investicijskih skladov

Zorman Gregor, Mercina Jure, 22.12.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Gregor Zorman, Jure Mercina, Pravna praksa, 49-50/2016Leta 2015 je bil tudi v Sloveniji sprejet Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), s katerim se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o AIFM). Namen ZUAIS oziroma AIFMD je sprejem pravnega okvira za upravljavce alternativnih investicijskih skladov (AIS). S tem je bila postavljena pravna podlaga za upravljanje alternativnih investicijskih skladov, ki jih družbe za upravljanje v Sloveniji doslej niso smele tržiti. Zaradi posebne narave investicijskih skladov pa je za njihovo ustanavljanje poleg pravnega okvira odločilna tudi primerna davčna ureditev. Žal davčni okvir na tem področju še ni bil ustrezno prilagojen in ne predvideva posebnih in povsem jasnih določb pri obdavčitvi AIS in njihovih investitorjev, kar močno zavira njihov razmah v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016 in 2017
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Stroški izobraževanja

Nana Weber, 22.12.2016

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2016Leta 2006 je zavod z več zaposlenimi sklenil pogodbe o izobraževanju za višjo stopnjo izobrazbe, s katero se je zavezal, da bo kril celotne stroške šolanja, zaposleni pa so se zavezali, da bodo v zavodu delali najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje. Rok za dokončanje študija po pogodbah je bil 30. september 2010.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Dokazovanje pridobljenega razlikovalnega učinka znamke

dr. Klemen Pohar, 22.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 49-50/2016Ključna značilnost vsake znamke je (oziroma bi morala biti), da je mogoče na njeni podlagi blago ali storitve nekega podjetja razlikovati od blaga ali storitev drugih podjetij. Izpolnjevanje tega pogoja se zahteva že ob registraciji znamke, v primeru, da je ob registraciji prišlo do neustrezne presoje, pa je mogoče znamko, ki je brez slehernega razlikovalnega značaja, naknadno razglasiti za neveljavno. Vendar pa se registracija znamke ne zavrne oziroma se znamka ne razglasi za neveljavno, če je pred datumom prijave za registracijo s tem, da se je uporabljala, pridobila razlikovalni značaj. Države članice lahko določijo, da to velja tudi, če je znamka pridobila razlikovalni značaj po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije. Pomembno pa je vprašanje, na kakšen način se dokaže, da je znamka pridobila razlikovalni učinek s tem, da se je uporabljala. S tem vprašanjem se je ukvarjalo sodišče v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravica do povrnitve škode - protipravnost ravnanja upravnega organa v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016Ravnanje upravnega organa, ki je kar trikrat zapored v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja opustil ali napačno izvedel naloge, ki so relativno preproste, odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti, ki se zahteva za tovrstni postopek, izpolnjuje pravni standard protipravnosti ravnanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

< Vsi
2016(45)
> December(45)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF GH IJK LM N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov