O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 25
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 618)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Mehanizem za Sirijo

mag. Beti Hohler, 15.2.2018

Kazenski postopek

mag. Beti Hohler, Pravna praksa, 6/2018Generalna skupščina OZN je 21. decembra 2016 z resolucijo številka 71/248, katere pokroviteljica je bila tudi Slovenija, ustanovila Mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena v Siriji od marca 2011 dalje. Mehanizem ni sodišče in nima pristojnosti za pregon storilcev, pač pa bo (zgolj) zbiral, hranil in posredoval dokaze državam in mednarodnim institucijam, ki tovrstno pristojnost imajo ali jo utegnejo imeti v prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Spremembe davčne zakonodaje v letu 2018

Guštin Irena, Medle Irma, Istenič Petra, Rupnik Tadeja, 15.2.2018

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

mag. Irena Guštin, Irma Medle, mag. Petra Istenič, mag. Tadeja Rupnik, Pravna praksa, 6/2018Državni zbor je 28. novembra 2017 potrdil paket davčnih zakonov. Sveženj obsega novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predlagane rešitve "gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Slovenjenje prevzetih lastnih imen

dr. Nataša Hribar, 15.2.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6/2018Kadar v slovenskih besedilih uporabljamo prevzeta lastna in občna imena, se vedno sprašujemo, katera od njih sloveniti in katerih ne. Pravopisna pravila se s prevzetimi poimenovanji ukvarjajo v posebnem poglavju z naslovom Prevzete besede in besedne zveze (str. 22). Tam lahko preberemo, da večino prevzetih besed slovenimo v izgovoru (izgovarjamo jih z glasovi slovenskega knjižnega jezika), oblikoslovju (sklanjamo jih po pravilih slovenske slovnice) in skladenjski rabi (uporabljamo jih v enakih skladenjskih položajih in vlogah kot slovenske besede), v pisavi pa poznamo delno in popolno podomačitev. Popolnoma poslovenjene besede (imenujemo jih izposojenke, če gre za občna imena, oz. podomačene besede, če gre za lastna imena) zapisujemo s črkami slovenske abecede in po pravilih slovenskega pravopisa (npr. avto, cigareta, kolidž, čevapčiči; Ban Ki Mun, Varšava, Al Džazira), deloma poslovenjene pa ohranjajo izvirno pisavo, jih pa podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladnji; tako podomačena občna imena se imenujejo tujke (npr. intercity - z intercityjem), deloma poslovenjena lastna imena pa so polcitatna imena (npr. New York - v New Yorku, Jean-Claude Juncker - z Jeanom-Claudom Junckerjem).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Obdavčitev z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2018Z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) se ureja obveznost plačevanja davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Prihodki od davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč pripadajo proračunu Republike Slovenije. Podrobnejša pojasnila v zvezi z izvajanjem določb ZUJF v delu, ki ureja davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, je pripravilo ministrstvo za finance (Pojasnilo določb Zakona za uravnoteženje javnih financ v delu, ki ureja davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Kdaj je 58-letni delavec v kategoriji, varovani pred odpovedjo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2018Z delavcem smo imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let, ki se je iztekla marca letos, delavec pa je februarja dopolnil 58 let. Z delavcem smo takoj (brez prekinitve) sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Pravni napovednik

Patricij Maček, 15.2.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 6/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Od 30. januarja do 12. februarja

Patricij Maček, 15.2.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 6/2018 Torek, 30. 1. Starostniki. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s svojima namestnikoma Tonetom Dolčičem in Ivanom Šelihom, direktorico strokovne službe Martino Ocepek in svetovalci ter svetovalkami Varuha človekovih pravic (Varuh) srečala s predstavniki n
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2018 15. februar 1573 - Matija Gubec V Zagrebu so javno usmrtili Ambroža Matijo Gubca, enega glavnih voditeljev slovensko-hrvaškega kmečkega upora, ki je izbruhnil leta 1572. 16. februar 1987 - Ivan Demjanjuk Začelo se je sojenje Ivanu Demjanjuku,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani (MPDEUCU) (Ur. l. RS, št. 1/18) - veljati začne 17. februar
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Ali je Uber res super?

Vlačič Patrick, Pavliha Marko, 15.2.2018

Promet in zveze - splošno

dr. Patrick Vlačič, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 6/2018Uber je brez dvoma nadvse uspešen poslovni model. Koncept, razvit šele leta 2008, je za svojo rast potreboval humus v obliki zadostne razširjenosti pametnih telefonov, ki so omogočili posel, s katerim se danes obračajo milijarde evrov. Pod to bleščečo zunanjostjo se kot običajno odpirajo številna pravna vprašanja. Ena so povezana z nelojalno konkurenco, druga s prevoznim obligacijskim pravom, tretja z upravnim pravom (licenciranjem) in četrta z delovnim pravom. Ta prispevek se osredotoča na ključno vprašanje, pod čigavo pristojnost sodijo Uberjevi prevozi, ali pod pristojnost Evropske unije ali držav članic. Ali gre pri tem konceptu zgolj za posredovanje prek mobilne aplikacije ali je Uber tudi prevoznik v prevozni pogodbi? Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Asociación Profesional Elite Taxi proti Uber Systems Spain SL. je dala odgovor na gornje vprašanje, a to je šele prva odločitev v več deset vloženih zadevah v zvezi s konceptom Uber, ki čakajo Sodišče Evropske unije v bližnji prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Evropa

Patricij Maček, 15.2.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 6/2018 Torek, 30. 1. Kakovost zraka. Evropska komisija (EK) je v Bruslju gostila srečanje z ministri devetih držav Evropske unije (EU), da bi poiskali rešitve za onesnaževanje zraka v EU. Proti zadevnim devetim državam, tj. Češki, Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Madžarski
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Osamosvojitev Slovenije in ADP

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Kultura in umetnost

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Delo Osamosvojitev Slovenije in ADP: pogled z Dunaja in iz Ljubljane, ki je izšlo konec leta 2016 pri GV Založbi izpod peresa zaslužnega profesorja dr. Ivana Kristana, je razdeljeno na dva dela: Osamosvojitev po 99 letih (str. 17-67) in Državna suverenost in ADP (str. 71-125). V prvem delu je prikazana pot osamosvajanja Slovencev, ki jo je avtor prikazal tudi v drugih svojih delih, jedro knjige pa je njen drugi del, namenjen izjemno pomembnemu vprašanju pravnega statusa Slovenije v Državni pogodbi o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, krajše Avstrijski državni pogodbi (ADP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Varstvo pravic uporabnikov javnih medijev

mag. Damjan Gantar, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Damjan Gantar, Pravna praksa, 6/2018V tem prispevku se bom ukvarjal s posebnostmi postopkov pri uveljavljanju pravic in nalaganju obveznosti na področju javnih medijev. Javni mediji opravljajo javno službo na področju obveščanja in informiranja, na splošno pa je narava javnih služb v tem, da se posamezniku nudi neka dobrina - javne službe opravljajo servisno dejavnost. S tem, ko nekdo nudi neko dobrino (vključno z javnimi mediji), hkrati nad posameznikom izvaja tudi oblast. Njegova oblast se kaže v tem, da posamezniku odkloni storitev, ki se sicer splošno ponuja, ali pa da posamezniku naloži neko obveznost (na primer obveznost cepljenja, obveznost plačevanja RTV-prispevka ipd.). S tem odloča o pravicah in obveznostih podobno, kot to delajo državni organi. Kot navaja Erik Kerševan v svojem prispevku Vloga procesnega prava pri odločanju v nedržavnem sektorju, gre v teh primerih za oblastveno odločanje, in ne pogodbeno zasebno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Skromna vednost, nemišljenje ustavnosti in nerazpravnost - (tudi) glede svobode izražanja

dr. Andraž Teršek, 15.2.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/2018Odvetnik dr. Peter Čeferin je bil pred leti "sodniško" kaznovan, ker naj bi - po prepričanju slovenske sodne veje oblasti - prekoračil pravno (oziroma sodniško) dopustne meje svobode izražanja, ko je pred sodiščem in v sodnem postopku, po njegovem prepričanju sodniško vodenem tako, da takšno vodenje postopka in takšne sodniške odločitve o nedopustnosti dokazov obrambe ne morejo biti zgled sodniškega dela, branil svojo stranko, ki ji je v kazenskem postopku grozila najvišja zaporna kazen. Ob objavi odločitve Ustavnega sodišča, ki je pritrdilo "sodniškemu" kaznovanju spoštovanega odvetnika, sem javno izjavil enako, kot sem to že storil ob več sodniških in ustavnosodnih odločitvah (ne nazadnje tudi v zadevi Srečko Prijatelj proti Mladini): sodniško kaznovanje odvetnika za svobodo izražanja in legitimno, tudi stvarno utemeljeno odvetnikovo odločnost bo padlo v Strasbourgu. Seveda se je to zgodilo, s sodbo ESČP v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Tedaj sem javno izrazil in kasneje zapisal v knjigi tudi naslednje:
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Dolžnosti zapuščinskega sodišča - nepopolna smrtovnica - možnost sodelovanja v postopku

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2018Tožnika, ki sta titularja dediščine, ipso iure pridobljene z zapustničino smrtjo, pred izdajo deklaratornega sklepa o prehodu premoženja na državo, ko je desetletni rok iz prvega odstavka 141. člena ZD že potekel, nista imela nobene realne možnosti uresničiti pravno varstvo s (kvazi) dediščinsko tožbo. Specifične okoliščine primera zapolnjujejo pojem nepremagljive ovire (360. člen OZ), zaradi katerih tožnika nista mogla zahtevati izpolnitve obveznosti, zato zastaralni rok, dokler so ovire trajale, ni mogel teči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2018 30. januar - predlog zakona o slovenskem demografskem rezervnem skladu, - predlog zakona o spremembi Zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov. 31. januar - predlog zakona o spremembah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v R
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Vlada RS

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 166. redni seji (2. februar 2018): - predlog zakona o informacijski varnosti, - predlog zakona o izvajanju Uredbe (EU) o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produ
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Vsebina PP št.6/2018

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/20183 UVODNIK dr. Vasilka Sancin Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava 6-8 PREVOZNO PRAVO dr. Patrick Vlačič in dr. Marko Pavliha Ali je Uber res super? Omejitev odgovornosti prevoznika za zamudo ali izgubo tovora 11-13
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Okrepljeno obvladovanje korupcijskih tveganj

Toni Tovornik, 16.2.2017

Uprava

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2017Drugo vmesno poročilo o napredku pri izvajanju priporočil GRECO ugotavlja, da je Slovenija v zadnjem obdobju v smislu lažjega obvladovanja korupcijskih tveganj in krepitve integritete okrepila predvsem delovanje tožilstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Glasno je treba reči NE predlogu za samoplačništvo ob zdravstvenih zapletih v primeru necepljenja

dr. Andraž Teršek, 16.2.2017

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/2017Prave družbene razprave o možnih, verjetnih in izkustveno ugotovljenih negativnih posledicah cepljenja pri nas še ni bilo. Oziroma o primerih, ko so negativne posledice za zdravje posameznika zagotovo ali dovolj verjetno nastale zaradi cepljenja. Pa četudi je takšnih primerov malo. Zato tudi ni bilo prizanesljive družbene razprave o razlogih, ki jih posamezniki zase ali v vlogi staršev navajajo, kadar zavračajo cepljenje. Torej o dejanskih razlogih, o vsebini dejanskih razlogov za upad cepljenja z obveznimi cepivi in o stvarni povezavi teh razlogov z zdravstvenimi težavami tistih, ki to povezavo v dobri veri zatrjujejo. Morda se takšna razprava zgodi v ožjih krogih, strokovnih in političnih, a do splošne javnosti očitno ne pride - na način in v obsegu, ki bi na javnost deloval optimalno pomirjujoče. Javno govoriti o tem, ne pomeni kategorično zavračati cepljenje ali razpihovati splošni upor proti cepljenju. Ne pomeni niti izrekanja nezaupnice medicinski stroki. Pomeni pa dobroverno prevpraševanje individualno in družbeno nadvse pomembnega vidika nadvse pomembne temeljne pravice do zdravja in vrednote zdravja. In pomeni početi to ob dejstvih, da se tudi glede te tematike v sistemu javnega zdravstva in zavarovalniške ekonomije odvijajo dogajanja in procesi, ki pri ljudeh vzpostavljajo razumljiv dvom, nezaupanje, pa tudi strah. Ljudje pa imajo pravico do jasnih in prepričljivih odgovorov glede tega, do trajne in odgovorne skrbi glede njihovega zaupanja, še posebej pa do zaščite pred strahom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Poškodba gume na avtocesti - zavarovanje

Janez Starman, 16.2.2017

Obligacije

Janez Starman, Pravna praksa, 6/2017Dne 26. oktobra 2016 sem na avtocesti tik pred pesniškem rondojem imel "gumidefekt". Danes mi je kolega povedal, da je to zavarovano, saj sem povozil vijak oziroma nekaj podobnega in je v gumi kar velika luknja. Ker sem bil na poti v službo (to je bilo okrog 6. ure zjutraj) in nisem mogel sam zamenjati gume (pome so prišli sodelavci iz podjetja Slovenske železnice in sem bil ves dan (12 ur) v službi), sem poklical zavarovalnico, pri kateri imam urejeno asistenco. Gumo so mi zamenjali z rezervo (začasno), ker se je ne da popraviti (je preveč zmečkana).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Dan kulture in kulturnost dneva

dr. Janez Kranjc, 16.2.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2017Poleg Japonske in Slovenije najbrž ni veliko držav, ki bi imele državni praznik, namenjen kulturi. Na ta dan kulturne institucije na stežaj in brezplačno odprejo vrata. Pri nas je vrhunec praznika proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade za najeminentnejše kulturne dosežke preteklega leta. Na njej različni govorniki poudarjajo pomen kulture in potrebo po njenem obilnejšem financiranju ter kritizirajo "državo" zaradi, kot pravijo, mačehovskega odnosa do kulture.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Od 7. do 13. februarja

Patricij Maček, 16.2.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 6/2017 Torek, 7. 2. Slovenija bere. Predsednik države Borut Pahor je ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga obeležujemo 8. februarja, predal listino o častnem pokroviteljstvu nad nacionalno knjižno kampanjo "Slovenija bere". V imenu pobudnikov kampanje, Slovenskega knjižnega
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Evropa

Patricij Maček, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 6/2017 Torek, 7. 2. Spodbuda naložb. Naložbeni načrt za Evropo naj bi do zdaj spodbudil že za več kot 168 milijard evrov naložb in tako presegel polovico od 315 milijard evrov skupnih naložb, predvidenih ob uvedbi načrta leta 2015. Podatke je prejšnji teden predstavila Evropsk
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 25 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2020(37) 2018(32) 2017(37) 2016(39)
2015(37) 2013(36) 2009(42) 2007(41)
2006(29) 2005(20) 2004(26) 2002(22)
2001(24) 1999(28) 1998(35) 1997(29)
1996(28) 1995(31) 1994(17) 1991(28)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov