O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pravne klinike v državah nekdanje Jugoslavije

Špela Mežnar, 21.12.2000

Višje in visoko šolstvo

Špela Mežnar, Pravna praksa, 36-37/2000Nevladni organizaciji COLPI (The Constitutional and Legislative Policy Institute) iz Budimpešte ter PILI (The Public Interest Law Initiative in Transitional Societies) z univerze Columbia iz New Yorka sta med 16. in 19. novembrom 2000 v Makedoniji organizirali seminar o pravnem izobraževanju v ok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pravo za prevajalce

Anton Omerza, 21.12.2000

Kultura in umetnost

Anton Omerza, Pravna praksa, 36-37/2000Leta 1999 je izšel Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami, ki so ga pripravili dr. Pavel Apovnik, dr. Karlo Primožič in dr. Aleksander Feri. Marsikdo ga ima in ga uporablja, le redki pa se vprašate, kako to, da se je ta knjiga porodila, pripravila in založila prav v pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o enem naklonskem izrazu oziroma o razmerju med moči in morati

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnjem kotičku smo obravnavali rabo treba - potrebno, danes pa se bomo pomudili še ob enem naklonskem izrazu, tj. glagolu moči. Glagol je nepravilni, njegova sedanjiška oblika je morem, deležnik na -I pa mogel, mogla. Izraža možnost oz. glede na slovarsko razlago sposobnost osebka, da uresniči ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Iz Torkle: Olea sylvestris

dr. Marko Pavliha, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 36-37/2000Pred dobrim letom smo v naši pravniški oljarni alias torkli prvič pridelali oljčno olje, ki morda ni bilo ekstra deviško (ups!), a je nekako steklo po grlu. Odmevi so različni: večina molči in si misli svoje, kar je itak razširjena bolezen na naši strani Alp; drugi so celo zmožni kakšne pohvale, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Hiperkorektnost - neustrezna pretirana pravilnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Jožeta Toporišiča Enciklopedija slovenskega jezika pri iztočnici hiperkorektnost navaja dva pomena. Prvi se nanaša na "logično, ne pa jezikovno utemeljeno natančnost, npr. raba dvojine nam. množine pri parnem (npr. dajati z odprtima rokama, ženska z lepima nogama ...)". Čeprav imamo dve roki in b...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem: vezaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pri pisavi z vezajem imamo več skupin besed, pomudimo se najprej pri že omenjenih zloženkah iz PRIREDNIH podstav. Napisali smo, da lahko vezaj stoji med priredno zvezo dveh skladenjsko enakovrednih besed in da v takih zvezah vezaj nadomešča veznik in, redkeje tudi ali. Najbolj pogosto navajani zgled...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o vezaju

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V zvezi z vezajem je dobro omeniti, kdaj ga ne pišemo. Razloga za to sta dva: Slovenci radi pozabimo na slovenščino, tako da nas tujejezična predloga zavede tudi pravopisno, in drugič, ko imamo opravka s tujim v slovenskem besedilu, ne vemo, kako ravnati s tistimi besedami, v našem primeru osebnimi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem: narazen

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Govorili smo (glej PP, št. 13/2000) o pridevnikih, zloženkah iz podrednih podstav, in ugotovili, da jih pišemo skupaj (cestnoprometni, državnozborski, zunanjepolitični), da je medpona -o- ali -e- (za glasovi c, j, č, ž, š, dž) in da se je treba, kadar omahujemo med pisavo skupaj, narazen ali z vezaj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Kako pa kaj vejice

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Jezikovni kotičkarji, pisci jezikovnih kotičkov, se skorajda ne ukvarjajo z ločilom, ki Slovencem rado povzroča preglavice, ko se lotijo pisanja kakega uradnega ali javnosti namenjenega besedila. Pri udeležencih jezikovnokulturnih delavnic pogosto slišim, da se vejice kratkomalo ne da naučiti, da im...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Uvod v prilogo "Jezikovne reže": Po dobrem letu - izbrani kotički za pokušino

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Zgodovina slovenskega knjižnega jezika postavlja zametke pravnih besedil že v leto 1582 (Gorske bukve), začetki načrtnega študija in bogatenja slovenskega pravnega jezika pa segajo v leto 1848, ko se je s prodiranjem slovenščine v javno upravo pokazala potreba po ustreznih slovenskih izraznih sredst...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica ter in

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Z ločevanjem med desno- in levosmerno vejico smo ugotovili, da pravzaprav osnovnošolsko pravilo "vejice pred vezalnima in/ter ni" še vedno velja, saj obravnavana levosmerna vejica stoji na koncu skladenjske enote, jo zaključuje, tako da vejica stoji za njenim koncem. Dejstvo, da je za to enoto vezni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in "nagajivčki": veznik ali

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Ostanimo v teh poletnih mesecih še pri vejici, in sicer tako, kot smo začeli, paberkujoče, nesistematično, glede na besedila, objavljena v Pravni praksi. Ob vezniku in sem pogosto opazila omahovanje še pri veznikih ali in kot. Oba sodita med "nagajive" veznike, ker pred njima vejico pišemo in ne piš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Nekaj naslednjih prispevkov bomo posvetili pravopisnemu poglavju, ki nosi enak naslov kot naša današnja rubrika. Tematiko in zglede bomo kot vedno prilagodili pravnim besedilom, saj sem na napake naletela tako pri pregledovanju sodb kot tudi pri prebiranju Pravne prakse. Najprej k prvi enoti - PI...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: arhaizmi, nenavadnosti

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Preden sem se lotila razčlembe sodnih odločb, sem seveda prebrala strokovno literaturo, v kateri so najrazličnejši avtorji resno ali bolj površno razmišljali o pravnem jeziku. Vsem so skupne tri ugotovitve, za katere sem menila, da jih v sodobnih sodnih odločbah, napisanih leta 1999, ne bo mogoče na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: krajšave

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V besedilih se prav pri krajšavah dobro vidi tvorčeva pisna kultiviranost, ali kot piše prof. Korošec (O krajšavah, 1993): "/N/eupoštevanje pravil za rabo krajšav se v besedilu kaže podobno kot madeži na kravati k nedeljski obleki." Iz zahteve, da mora biti sodba razumljiva naslovniku laiku, izhaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: knjižno - neknjižno

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji številki smo razpravljali o neknjižnih izrazih v sodnih odločbah in navedli prvo možnost reševanja tovrstnih zagat, tj. spreminjanje neknjižnih prvin v knjižne. To je gotovo težja in zahtevnejša rešitev za tvorca sodnih odločb, vendar pa ne nemogoča, saj kot poklicni uporabnik knjižnega j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: kratice

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pomudimo se še malo pri kraticah. Njihov nastanek je povezan s pisno gospodarnostjo, tj. zmanjšati količino znakov v besedilu tako, da posamezne besede določene besedne zveze okrajšamo na eno črko (besedotvorni postopek krnitev), nato pa jih strnemo (sklapljanje) v kratico. Na primer Zakon o obligac...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: trpnik (pasiv)

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Razčlenjevalci sodnih odločb so veliko pozornosti posvečali tudi rabi trpnika. Večino izmed njih je motila, saj naj bi nasprotovala "duhu slovenščine", ta "duh" pa je poosebljen v t. i. "ljudskem jeziku". Kaj je "ljudski jezik", kritiki ne povedo, vendar glede na tradicijo tega nenatančnega poime...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Po pregledu lanske prve številke Pravosodnega biltena mi je radovednost vzbudilo pisanje prof. dr. Marijana Pavčnika in vrhovne sodnice Alenke Jelenc-Puklavec. V svojih razpravah o sodnih odločbah sta namreč med drugim poudarila tudi potrebo po njihovi "jezikovni kakovosti". Preglejmo torej nekaj la...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - enoumnost, sistemskost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kadar jezikoslovci sodelujemo pri tvorbi strokovnega izrazja katere izmed slovenskih strok, je najtežja naloga prepričati strokovnjake, da morajo za en pojem, ki ga potrebujejo za strokovno ubesedovanje sveta stroke, imeti le en strokovni izraz. Zaplete se že pri rabi zveze strokovni izraz. Števi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O pisavi iz latinščine prevzetih besed

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Latinizme štejemo k evropskim kulturnim besedam, imajo jih vsi evropski jeziki. V slovenščino so prihajali od prvih stikov s krščanstvom, nato pa iz znanstvenih potreb, veliko tovrstnih je prišlo v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastajali terminološki slovarji in učbeniki. Strok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Urejanje pojmovnega sveta stroke s tvorbo ustreznih strokovnih izrazov je v teoriji knjižnega jezika ena temeljnih nalog jezikovne kulture kot teoretsko podprte nege knjižnega jezika. Medtem ko se splošno besedišče vsakega jezika razvija zaradi splošnih razvojnih, družbenih ali estetskih razlogov in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj; tožba zoper/proti

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji jezikovni rubriki smo ugotovili, da kadar želimo razložiti namen posamezne tožbe, tj. namen pravnega spora, kaj želimo z njim doseči, to storimo s predlogom za: tožba za izbris neveljavne vknjižbe (izbrisna tožba); tožba za ugotovitev pravnega razmerja med starši in otroki (statusna tožba...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj in tožba za kaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kot ste opazili, smo v prejšnjem prispevku prešli k obravnavi ožje jezikovne tematike, povezane s slovenskim knjižnim jezikom v pravni rabi. Gradivo, ki je temelj za moja razmišljanja, so že objavljene številke Pravne prakse, v katerih avtorji pravni strokovnjaki objavljajo svoje razčlembe in ugotov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - knjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Zahteva po knjižnosti strokovnega izrazja pomeni podrejanje pravilom knjižnega jezika. Na eni strani to izključuje rabo neknjižnega besedja, na drugi neknjižnih oblik s katerekoli druge ravnine jezikovne zgradbe. Glede neknjižnega besedja je dobro omeniti žargonizme, tj. neknjižne besede, ki jih v p...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2000(37)
> December(37)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.4. KULTURA IN UMETNOST

Avtorji

ABCĆČDĐEFG HIJK LM NO P QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov