O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 11
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 275)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Potencialni kandidati za novega ustavnega sodnika

Urša Ravnikar Šurk, 27.9.2018

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 36-37/2018Ker se bliža iztek mandata ustavni sodnici dr. Jadranki Sovdat, bo predsednik republike Borut Pahor Državnemu zboru predlagal svojega kandidata za novega ustavnega sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pojasnilna dolžnost zdravnika do pacienta

Ana Pušnik, 27.9.2018

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Ana Pušnik, Pravna praksa, 36-37/2018Izhodišče slovenske medicine je že dolgo prostovoljno zdravljenje. Svojo etiko gradi na sodelovanju med zdravnikom in pacientom. Da lahko pacient samostojno odloča o zdravljenju in sodeluje v procesu zdravljenja, mora biti obveščen o svojem zdravstvenem stanju, prognozi in posledicah svoje bolezni in poškodbe. Pravice iz Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) postavljajo pacienta v aktivni položaj subjekta v procesu zdravljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pravni napovednik

Patricij Maček, 27.9.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Vsebina PP št.36-37/2018

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/20183 UVODNIK mag. Matevž Krivic Pred, upajmo, končno sodbo v zadevi Novič 6-8 SVOBODA IZRAŽANJA Igor Vuksanović Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora? 9-11 KAZENSKO PRAVO dr. Matija Žgur Politična kazniva dejanja 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Izzivi konkurenčnega prava EU na področju združitev ponudnikov digitalnih storitev

Jakob Cerovšek, 27.9.2018

Intelektualna lastnina

Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 36-37/2018Shazam, družba s sedežem v Združenem kraljestvu, se ukvarja z razvojem in distribucijo aplikacij za prepoznavo glasbe za pametne telefone, dlančnike in osebne računalnike. Istoimenska aplikacija je bila ena izmed večjih uspešnic platforme App Store za prenos aplikacij v operacijskem sistemu iOS družbe Apple.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Kdaj prodati?

Primož Cencelj, 27.9.2018

Ostalo

Primož Cencelj, Pravna praksa, 36-37/2018Vsak, ki je kdaj bežno pregledal grafe različnih borznih indeksov, je hitro ugotovil, da se splača kupovati na dnu in prodajati na vrhu. Še več, marsikdo pričakuje, da finančni strokovnjaki omenjeno do potankosti obvladajo. Toda ko malo raziščemo, spoznamo, da so že v sami finančni stroki različni poklici z različnimi motivacijami. Prodajalci finančnih storitev so povečini plačani od provizije pri nakupu. Finančni svetovalci in upravitelji premoženja dobivajo upravljavsko provizijo, vezano na višino sredstev v upravljanju (včasih tudi na dosežen donos). Finančni trgovci pa živijo predvsem od dobička, ki ga ustvarijo s trgovanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Evropa

Patricij Maček, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2018 Ponedeljek, 17. 9. EK. Podpredsednik Evropske komisije (EK), Slovak Maroš Šefčovič, je potrdil, da začenja kandidaturo za vodilnega kandidata evropskih socialdemokratov na evropskih volitvah maja prihodnje leto, s tem pa tudi željo, da postane naslednji predsednik EK. Š
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Od 17. do 23. septembra

Patricij Maček, 27.9.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2018 Ponedeljek, 17. 9. Ustavno sodišče. Na podlagi poziva predsednika države Boruta Pahorja za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika Ustavnega sodišča je Urad predsednika v predvidenem roku prejel tri predloge. Možni kandidati so: dr. Andraž Teršek, u
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Urad za mladino

Patricij Maček, 27.9.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2018Z namenom zagotavljanja koristnih, kakovostnih, pravočasnih in mladim prilagojenih informacij je Urad za mladino v okviru vladnega projekta Vem vzpostavil nov spletni portal za mlade http://www.mlad.si Portal med drugim skuša mlade usmerjati v storitve e-uprave, na kateri lahko, kot lahko preberemo, različne postopke od vpisa na šole in fakultete do urejanja prevozov in bivanja opravljajo kar prek spleta. Spletni portal ima tri osnovne zavihke: (1) Informiraj se!, (2) Aktiviraj se! in (3) Kaj se dogaja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Politična kazniva dejanja

dr. Matija Žgur, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 36-37/2018S primerom "Štajerska varda" se je slovenski pravni prostor prvič resneje soočil s problematiko političnih kaznivih dejanj. Ta so v kazenskem zakoniku (KZ-1) vsebovana v 33. poglavju (Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev), a do sedaj v domači pravni teoriji in dogmatiki niso dobila skorajda nobene pozornosti. V tem prispevku zato skušam vsaj nekoliko zapolniti to vrzel in predvsem spodbuditi nadaljnjo razpravo o tej kategoriji kaznivih dejanj. V nadaljevanju tako najprej opišem nekatere temeljne značilnosti političnih kaznivih dejanj na splošno in njihovih pojavnih oblik v KZ-1. Na koncu opozorim na odgovornost pravne teorije in dogmatike za njihovo ustrezno obravnavo v pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje

Alenka Antloga, 27.9.2018

Civilno pravo

Alenka Antloga, Pravna praksa, 36-37/2018Sodišče EU (SEU) je na zahtevo Višjega deželnega sodišča za civilne in kazenske zadeve v Nemčiji v Bremnu (predložitveno sodišče) odločalo o razlogih za morebitno zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje (ENP) oziroma o tem, kako razlagati tretji odstavek 1. člena, prvi in peti odstavek 6. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep 2002/584/PNZ), kot je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 27.9.2018

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36-37/2018 Privacy Revisited: A Global Perspective on the Right to Be Left Alone Ronald J. Krotoszynski, Jr. (Oxford University Press, junij 2018 - mehka vezava, 314 strani) Skokovit tehnološki napredek, pojav v
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije

Suzana Pecin, 27.9.2018

Kultura in umetnost

Suzana Pecin, Pravna praksa, 36-37/2018Dr. Ines Grah si je v delu Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije (EU), ki temelji na njeni doktorski disertaciji, zadala zahtevno in obsežno nalogo oceniti vlogo ničnostne tožbe v pravnem sistemu EU. Najprej je analizirala, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU za presojo zakonitosti aktov, ki jih sprejmejo institucije, organi in agencije EU. Ker je bila učinkovitost ureditve ničnostne tožbe, ki je veljala pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, vprašljiva, se je opredelila tudi do sprememb po njeni uveljavitvi, obenem pa je ocenila možnost neposrednega dostopa posameznikov do Splošnega sodišča EU v postopku ničnostne tožbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pridevniki v levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2018Oglejte si naslov, ki sem ga pred časom izpisala s spletne strani enega naših osrednjih medijev: Več deset tisoč ljudi na novih, tokrat mirnih, protestih v Romuniji. Razmislite, ali so vejice v njem postavljene pravilno, in svojo odločitev poskusite tudi utemeljiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v Nemčiji

Maša Setnikar, 27.9.2018

Kaznovalno pravo

Maša Setnikar, Pravna praksa, 36-37/2018Po predstavitvi primerjalnopravne raziskave zadržanja kazni zapora po pravnomočni kazenski obsodbi in prikazu ureditve v Kanadi danes predstavljam ureditev v Zvezni republiki Nemčiji. Rezultati so pokazali, da v preučevani kategoriji primerov brez dokazanih pripornih nevarnosti kanadska sodišča zahtevku za začasno zadržanje pravnomočne kazni zapora do končne odločitve o pravnem sredstvu ugodijo v več kot 76 odstotkih primerov. Pri tem kot temelj za zadržanje zadostuje že (grozeči) poseg v osebno prostost kot posledica dosojene kazni zapora. Takšno varstvo svobode je ravno nasprotno ustaljeni doktrini slovenskih sodišč. Slovensko Ustavno sodišče na primer za zadržanje zahteva poseg v človekove dobrine, ki presegajo poseg v osebno svobodo kot sestavni del pravnomočne obsodbe oziroma kazni zapora. Na temelju posega v osebno svobodo ni Ustavno sodišče še v nobenem primeru ugodilo zahtevku za začasno zadržanje, na temelju težko popravljivih posledic posega v druge dobrine pa le enkrat. Tudi pred Vrhovnim sodiščem so tovrstni primeri vnaprejšnjih začasnih zadržanj redki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Razlaga splošnih zavarovalnih pogojev nezgodnega zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja

Avtor ni naveden, 27.9.2018

TRGOVINA, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Revident ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni mogel predvideti, v kakšnem obsegu bo upravičen do plačila dnevne odškodnine. Sporna določila Splošnih zavarovalnih pogojev vsebujejo pravni standard "aktivno zdravljenje", katerega vsebina ni jasno določena in je tudi ne napolnjuje ustaljena sodna praksa. Obveznost zavarovalnice v teh določilih ni opredeljena tako, da bi jasno razkrivala vse elemente, pomembne za presojo zavarovančevega pravnega položaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Sklepi o denarni politiki

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Sporočilo za javnost, september 2018 Svet ECB je na današnji seji sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma -0,40 o
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Davčna izvršba (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Davki občanov in dohodnina, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Pojasnilo FURS, 4. izdaja, september 2018 Veljavnost od 13. septembra 2018 Postopek davčne izvršbe Davčna izvršba je posebni upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Menjalna pogodba - prenehanje družbene lastnine - priposestvovanje

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Kmetijska zemljišča, Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Menjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-73). Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zgradba slovarskega sestavka v Pravnem terminološkem slovarju

dr. Mojca Žagar Karer, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Mojca Žagar-Karer, Pravna praksa, 36-37/2018Doslej smo PTS osvetlili z različnih vidikov, zgradbi slovarskega sestavka, s katero se uporabnik sreča že pri prvem listanju slovarja, pa se še nismo natančneje posvetili. Gre za mikrostrukturo slovarja, torej za to, kateri podatki so v slovarskem sestavku prikazani in na kakšen način. Slovarski sestavki v PTS so lahko polni ali kazalčni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Osebni podatki delavcev na gradbišču

Matej Vošner, 27.9.2018

VARSTVO PRI DELU, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 36-37/2018Kako Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov ureja področje seznama zaposlenih, ki v času gradnje vstopajo na gradbišče, torej seznama, ki se mora posredovati investitorju oziroma glavnemu izvajalcu za vsako gradbišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Draga šola

Špela Kunej, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2018Evropske šole so samostojne enote meddržavne institucije Evropske šole, ki deluje od leta 1957, ko so jo ustanovile članice takratne Evropske skupnosti za premog in jeklo. Leta 1994 je pogodbo nadomestila Konvencija o Statutu Evropskih šol (v nadaljevanju Statut).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Inkvizicija - strah in trepet srednjeveške Evrope

mag. Urška Klakočar Zupančič, 27.9.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 36-37/2018Srednjeveška inkvizicija, ki se je bojevala s krivoverci - heretiki, čarovnicami in v dobi reformacije tudi s protestanti, velja za eno najbolj temačnih in strahotnih organizacij v vsej evropski zgodovini. Danes ob besedi inkvizicija takoj pomislimo na grozljivo mučenje jetnikov, ponarejanje dokazov, usmrtitve na grmadah in ustvarjanje splošne množične histerije med ljudmi. Resnično so bila to orodja inkvizitorjev Rimskokatoliške cerkve, s katerimi so odkrivali, zasliševali in kaznovali vse, ki bi lahko kakorkoli ogrozili avtoriteto Svetega sedeža v Rimu. Institucija za zatiranje krivoverstva je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja kot odgovor na pojav heretičnih skupin kristjanov, predvsem katarov v južni Franciji, proti katerim je Cerkev vodila prave križarske pohode. V naslednjih stoletjih je inkvizicija lovila vse, kar je dišalo po hereziji, in tako opustošila mesta in vasi v vsej Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pred, upajmo, končno sodbo v zadevi Novič

mag. Matevž Krivic, 27.9.2018

Ostalo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2018Ob povabilu, naj napišem uvodnik o zadevi Novič, sem imel sicer pomislek, ali ima smisel pisati o tem sicer (po mojem prepričanju) paradigmatičnem primeru za najslabše in najbolj zaskrbljujoče strani našega sodstva že v trenutku, ko še čakamo na odločitev Vrhovnega sodišča - a sem te pomisleke premagal in se odločil povabilo sprejeti. Sprejel sem tudi povabilo na četrtkovo Tarčo na TV Slovenija, glede česar sem sprva imel enake pomisleke. Tam sem potem - brez komentarja, namesto katerega sem raje zamahnil z roko in ga kot nepotrebnega odklonil - poslušal zame skrajno bledo izmikanje treh v pravosodju visoko pozicioniranih pravnikov, ki je najbrž še dodatno znižalo že tako nizko zaupanje javnosti v naše pravosodje. Če se pred izrekom sodbe Vrhovnega sodišča niso hoteli vsebinsko opredeliti do ničesar, kar je bilo v tej zadevi tako očitno in tako hudo narobe, tudi prav - toda potem naj bi udeležbo raje odklonili, namesto da so ta kričeče izjemni primer skušali skriti v statistične podatke o potrjenih in razveljavljenih sodbah in na druge načine minimizirati njegov pomen za nadaljnje padanje ugleda sodstva v javnosti. Po slišanem in videnem v oddaji Tarča se je samo še okrepila moja bojazen, da bi vsako (tudi moje) izmikanje javnim opredelitvam v čakanju na sodbo Vrhovnega sodišča lahko tudi tam okrepilo tiste poglede, ki bi morda ponovno želeli zadevo razvodeniti (podobno kot se je to zgodilo na Ustavnem sodišču ob končevanju zadeve Patria), namesto da bi jo dokončno razsodili.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 11 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

2018(40) 2017(45) 2016(39) 2015(42)
2003(34) 2000(75)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov