O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 11
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 275)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v Nemčiji

Maša Setnikar, 27.9.2018

Kaznovalno pravo

Maša Setnikar, Pravna praksa, 36-37/2018Po predstavitvi primerjalnopravne raziskave zadržanja kazni zapora po pravnomočni kazenski obsodbi in prikazu ureditve v Kanadi danes predstavljam ureditev v Zvezni republiki Nemčiji. Rezultati so pokazali, da v preučevani kategoriji primerov brez dokazanih pripornih nevarnosti kanadska sodišča zahtevku za začasno zadržanje pravnomočne kazni zapora do končne odločitve o pravnem sredstvu ugodijo v več kot 76 odstotkih primerov. Pri tem kot temelj za zadržanje zadostuje že (grozeči) poseg v osebno prostost kot posledica dosojene kazni zapora. Takšno varstvo svobode je ravno nasprotno ustaljeni doktrini slovenskih sodišč. Slovensko Ustavno sodišče na primer za zadržanje zahteva poseg v človekove dobrine, ki presegajo poseg v osebno svobodo kot sestavni del pravnomočne obsodbe oziroma kazni zapora. Na temelju posega v osebno svobodo ni Ustavno sodišče še v nobenem primeru ugodilo zahtevku za začasno zadržanje, na temelju težko popravljivih posledic posega v druge dobrine pa le enkrat. Tudi pred Vrhovnim sodiščem so tovrstni primeri vnaprejšnjih začasnih zadržanj redki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Menjalna pogodba - prenehanje družbene lastnine - priposestvovanje

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Kmetijska zemljišča, Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Menjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-73). Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Davčna izvršba (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Davki občanov in dohodnina, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Pojasnilo FURS, 4. izdaja, september 2018 Veljavnost od 13. septembra 2018 Postopek davčne izvršbe Davčna izvršba je posebni upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Sklepi o denarni politiki

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Sporočilo za javnost, september 2018 Svet ECB je na današnji seji sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma -0,40 o
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Izzivi konkurenčnega prava EU na področju združitev ponudnikov digitalnih storitev

Jakob Cerovšek, 27.9.2018

Intelektualna lastnina

Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 36-37/2018Shazam, družba s sedežem v Združenem kraljestvu, se ukvarja z razvojem in distribucijo aplikacij za prepoznavo glasbe za pametne telefone, dlančnike in osebne računalnike. Istoimenska aplikacija je bila ena izmed večjih uspešnic platforme App Store za prenos aplikacij v operacijskem sistemu iOS družbe Apple.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Vsebina PP št.36-37/2018

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/20183 UVODNIK mag. Matevž Krivic Pred, upajmo, končno sodbo v zadevi Novič 6-8 SVOBODA IZRAŽANJA Igor Vuksanović Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora? 9-11 KAZENSKO PRAVO dr. Matija Žgur Politična kazniva dejanja 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pojasnilna dolžnost zdravnika do pacienta

Ana Pušnik, 27.9.2018

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Ana Pušnik, Pravna praksa, 36-37/2018Izhodišče slovenske medicine je že dolgo prostovoljno zdravljenje. Svojo etiko gradi na sodelovanju med zdravnikom in pacientom. Da lahko pacient samostojno odloča o zdravljenju in sodeluje v procesu zdravljenja, mora biti obveščen o svojem zdravstvenem stanju, prognozi in posledicah svoje bolezni in poškodbe. Pravice iz Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) postavljajo pacienta v aktivni položaj subjekta v procesu zdravljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Razlaga splošnih zavarovalnih pogojev nezgodnega zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja

Avtor ni naveden, 27.9.2018

TRGOVINA, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Revident ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni mogel predvideti, v kakšnem obsegu bo upravičen do plačila dnevne odškodnine. Sporna določila Splošnih zavarovalnih pogojev vsebujejo pravni standard "aktivno zdravljenje", katerega vsebina ni jasno določena in je tudi ne napolnjuje ustaljena sodna praksa. Obveznost zavarovalnice v teh določilih ni opredeljena tako, da bi jasno razkrivala vse elemente, pomembne za presojo zavarovančevega pravnega položaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije

Suzana Pecin, 27.9.2018

Kultura in umetnost

Suzana Pecin, Pravna praksa, 36-37/2018Dr. Ines Grah si je v delu Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije (EU), ki temelji na njeni doktorski disertaciji, zadala zahtevno in obsežno nalogo oceniti vlogo ničnostne tožbe v pravnem sistemu EU. Najprej je analizirala, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU za presojo zakonitosti aktov, ki jih sprejmejo institucije, organi in agencije EU. Ker je bila učinkovitost ureditve ničnostne tožbe, ki je veljala pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, vprašljiva, se je opredelila tudi do sprememb po njeni uveljavitvi, obenem pa je ocenila možnost neposrednega dostopa posameznikov do Splošnega sodišča EU v postopku ničnostne tožbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pridevniki v levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2018Oglejte si naslov, ki sem ga pred časom izpisala s spletne strani enega naših osrednjih medijev: Več deset tisoč ljudi na novih, tokrat mirnih, protestih v Romuniji. Razmislite, ali so vejice v njem postavljene pravilno, in svojo odločitev poskusite tudi utemeljiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zgradba slovarskega sestavka v Pravnem terminološkem slovarju

dr. Mojca Žagar Karer, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Mojca Žagar-Karer, Pravna praksa, 36-37/2018Doslej smo PTS osvetlili z različnih vidikov, zgradbi slovarskega sestavka, s katero se uporabnik sreča že pri prvem listanju slovarja, pa se še nismo natančneje posvetili. Gre za mikrostrukturo slovarja, torej za to, kateri podatki so v slovarskem sestavku prikazani in na kakšen način. Slovarski sestavki v PTS so lahko polni ali kazalčni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 27.9.2018

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36-37/2018 Privacy Revisited: A Global Perspective on the Right to Be Left Alone Ronald J. Krotoszynski, Jr. (Oxford University Press, junij 2018 - mehka vezava, 314 strani) Skokovit tehnološki napredek, pojav v
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje

Alenka Antloga, 27.9.2018

Civilno pravo

Alenka Antloga, Pravna praksa, 36-37/2018Sodišče EU (SEU) je na zahtevo Višjega deželnega sodišča za civilne in kazenske zadeve v Nemčiji v Bremnu (predložitveno sodišče) odločalo o razlogih za morebitno zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje (ENP) oziroma o tem, kako razlagati tretji odstavek 1. člena, prvi in peti odstavek 6. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep 2002/584/PNZ), kot je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Človekove pravice in temeljne svoboščine: za vse čase!

dr. Rok Čeferin, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 36-37/2018Čeprav naj bi se zgodovina ukvarjala z znanstvenim in čim objektivnejšim preučevanjem preteklih dogodkov, zgodovinarji od tega poslanstva pogosto odstopajo in v zgodovinskih knjigah pretekle dogodke opisujejo drugače, kot so se zgodili. Eden od poglavitnih razlogov za "prirejanje" zgodovinskih dejstev je, da zgodovino pišejo zmagovalci in da so prirejene zgodovinske knjige učinkovito sredstvo za indoktriniranje množic in njihovo mobilizacijo v korist vladajočih režimov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Nova sorodna pravica organizatorjev športnih prireditev

Tilen Zonta, 27.9.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 36-37/2018Organizacija športnih prireditev je drag, a dobičkonosen šport. Da dogodek, v katerega so v določenem trenutku uprte oči športne javnosti, poteka nemoteno in kvalitetno, je vloženega veliko finančnega, organizacijskega in tehničnega napora. Organizatorji imajo seveda od tega finančne koristi, ki jim zagotavljajo vračilo naložbe in dodaten dobiček. Zlasti pri odmevnih športnih dogodkih si njihovi organizatorji manejo roke z velikimi prihodki od prodaje vstopnic, oglaševanja in predvsem prodaje televizijskih pravic. Čemu torej potreba po uveljavitvi nove sorodne pravice za organizatorje športnih prireditev, ki jo po novem vsebuje Predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-H) (Ur. l. RS, št. 54/17) - velja od 14. oktobra 2017, uporabljati se začne 1. oktobra 2018. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naroča
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 1. dopisni seji (19. september 2018): - negativno mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018 27. september 1904 - Edvard Kocbek Rodil se je slovenski pesnik, pisatelj, mislec in politik Edvard Kocbek. Bil je eden od ideoloških voditeljev katoliške kulturne levice ter med letoma 1938 in 1943 urednik njene revije Dejanje. Kot predstavnik krščanskih socialistov je bi
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pri obveščanju javnosti policija ne sme prezreti žrtve kaznivega dejanja

Avtor ni naveden, 27.9.2018

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Policija sme javnost o zadevah svojega delovnega področja obveščati le tako, da ne škodi izvajanju nalog policije ali upravičenim koristim drugih. V nasprotnem primeru to pomeni kršitev zakona, zlasti ko gre za žrtve kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zagovor pri pisnem opozorilu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 27.9.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36-37/2018• Ali je treba pri izdaji pisnega opozorila pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga delavcu omogočiti zagovor ali zadošča, da se mu samo vroči pisno opozorilo z vročilnico?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pravni napovednik

Patricij Maček, 27.9.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Politična kazniva dejanja

dr. Matija Žgur, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 36-37/2018S primerom "Štajerska varda" se je slovenski pravni prostor prvič resneje soočil s problematiko političnih kaznivih dejanj. Ta so v kazenskem zakoniku (KZ-1) vsebovana v 33. poglavju (Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev), a do sedaj v domači pravni teoriji in dogmatiki niso dobila skorajda nobene pozornosti. V tem prispevku zato skušam vsaj nekoliko zapolniti to vrzel in predvsem spodbuditi nadaljnjo razpravo o tej kategoriji kaznivih dejanj. V nadaljevanju tako najprej opišem nekatere temeljne značilnosti političnih kaznivih dejanj na splošno in njihovih pojavnih oblik v KZ-1. Na koncu opozorim na odgovornost pravne teorije in dogmatike za njihovo ustrezno obravnavo v pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Evropa

Patricij Maček, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2018 Ponedeljek, 17. 9. EK. Podpredsednik Evropske komisije (EK), Slovak Maroš Šefčovič, je potrdil, da začenja kandidaturo za vodilnega kandidata evropskih socialdemokratov na evropskih volitvah maja prihodnje leto, s tem pa tudi željo, da postane naslednji predsednik EK. Š
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Kdaj prodati?

Primož Cencelj, 27.9.2018

Ostalo

Primož Cencelj, Pravna praksa, 36-37/2018Vsak, ki je kdaj bežno pregledal grafe različnih borznih indeksov, je hitro ugotovil, da se splača kupovati na dnu in prodajati na vrhu. Še več, marsikdo pričakuje, da finančni strokovnjaki omenjeno do potankosti obvladajo. Toda ko malo raziščemo, spoznamo, da so že v sami finančni stroki različni poklici z različnimi motivacijami. Prodajalci finančnih storitev so povečini plačani od provizije pri nakupu. Finančni svetovalci in upravitelji premoženja dobivajo upravljavsko provizijo, vezano na višino sredstev v upravljanju (včasih tudi na dosežen donos). Finančni trgovci pa živijo predvsem od dobička, ki ga ustvarijo s trgovanjem.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 11 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

2018(40) 2017(45) 2016(39) 2015(42)
2003(34) 2000(75)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov